Umrljivost zaradi vročine se bo povečala, tukaj bo najhuje
Umrljivost zaradi vročine se bo drastično povečala. Če bi bil globalni cilj zajezitve podnebnih sprememb izpolnjen, bi preprečili več sto tisoč smrti, povezanih z ekstremno vročino na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, so povedali znanstveniki. Znanstveniki so ob tem oblasti v regiji so pozvali k boljši prilagoditvi.
Izračunali so, da če ne bodo sprejeti ustrezni podnebni ukrepi bi lahko bila umrljivost zaradi vročine na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki (MENA) do konca stoletja kar 60-krat večja.
Študija, objavljena v The Lancet Planetary Health, je pokazala, da bi zmanjšanje emisij ogljika za omejitev dviga povprečnih zemeljskih temperatur na dve stopinji Celzija umrljivost zaradi ekstremne vročine v regiji zmanjšalo za 80 odstotkov v primerjavi s scenarijem z visokimi emisijami.
Osredotočenost na tveganje za življenja v vse bolj toplem okolju prihaja, ko se Dubaj pripravlja na novembrski podnebni vrha Združenih narodov COP28.
Države so se v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom zavezale, da bodo omejile globalno segrevanje na 1,5 C. Prizadevati bi si morale za prehod na nizkoogljične vire energije.
Povečana smrtnost
Po scenariju, po katerem ne bo zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida, bo do konca tega stoletja na 100.000 umrlo približno 123 ljudi letno. Umrli bodo zaradi vzrokov, povezanih z vročino. Za primerjavo, danes umreta dva na 100.000.
To je 60-krat več kot trenutna stopnja smrtnosti zaradi ekstremne vročine in veliko več kot kjer koli drugje na svetu. Študijo so izvedli strokovnjaki iz Londonske šole za higieno in tropsko medicino.
Najhuje bo v Iranu
Od 19 držav, ki so jih preučevali znanstveniki, najslabši scenarij napovedujejo Irancem. Iran naj bi imel najvišjo letno stopnjo smrtnosti zaradi visokih izpustov in sicer kar 423 smrti na 100.000. V Palestini, Iraku in Izraelu bo na 100.000 več kot 160 mrtvih, ugotavlja študija.
Glavni avtor študije Shakoor Hayat je za AFP povedal, da se zaradi zelo visokih temperatur v nekaterih delih Irana v primerjavi z drugimi državami v regiji predvideva pospešeno staranje.
“Če cilj 2 stopinj Celzija ne bo dosežen, bo vpliv na zdravje prebivalstva katastrofalen,” je dejal Hayat.
Za primerjavo, v Britanija se bo smrtnost do leta 2080 s treh dvignila na devet smrti na 100.000 ljudi. To je v skladu s scenarijem, ki ga Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) vidi kot scenarij z visokimi emisijami, v katerem nekatere države ne delajo na svojih politikah omejevanja.
Tveganje za zdravje starejših in bolnih
Zalivske države, kot so Združeni arabski emirati, kjer bo naslednja podnebna konferenca ZN, bodo imele največji relativni porast smrti zaradi vročine.
Temperature v regiji MENA (države Bližnjega vzhoda in severne Afrike) bi se lahko do konca stoletja dvignile do okoli 50 stopinj Celzija, kar bi pomenilo veliko večje tveganje za zdravje tudi ljudi s srčno-žilnimi, dihalnimi in ledvičnimi težavami, kot tudi za tiste s sladkorno boleznijo in drugimi težavami, je dejal profesor Hayat.
Scenarij z visoko vsebnostjo ogljika bi ustvaril razmere, ki jih ljudje še nikoli niso izkusili. Zaradi omejenega fiziološkega odziva organizma na ekstremno vročino bi lahko bili deli območja MENA za bivanje, neprimerni.
”Države v tej regiji bi morale tudi z večjo angažiranostjo poleg uporabe klimatskih naprav razviti tudi druge načine za zaščito pred vročino. Le tako bodo lahko zaščitile svoje državljane pred nevarnostmi ekstremne vročine,” je dodal Hayat.
Predlaga uvedbo okrepljenih javnozdravstvenih ukrepov, kot sta nacionalni načrt za zaščito pred ekstremno vročino in sistem za opozarjanje na vročino. Hayat spominja, da je “to običajno v evropskih in severnoameriških državah ter delih Azije, ne pa tudi na Bližnjem vzhodu.”
“Številne države MENA bi morale hkrati okrepiti obstoječe zdravstvene sisteme, saj bi se tako bolje pripravile na vpliv podnebnih sprememb. Glede na vrh COP28, ki bo novembra v Dubaju, je treba razprave o tem, kako bi lahko države v regiji bolje sodelovale, da bi izboljšale odpornost prebivalstva na podnebne spremembe začeti zdaj,” je zaključil Hayat.
vir Foto: Pexels