Univerza v Trstu Pahorju in Mattarelli podelila častna doktorata
Nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in aktualni italijanski predsednik Sergio Mattarella sta na Univerzi v Trstu prejela častna doktorata iz prava. To visoko priznanje so jima podelili za njuno odločno nasprotovanje ozkoglednemu nacionalističnemu egoizmu.
Ob podelitvi so na Univerzi v Trstu poudarili, da je cilj njune politike sprave “oblikovati in utrditi prostor in simbole za negovanje kolektivnega spomina, ki je temelj pristnega sožitja med narodi”. Oba državnika sta po mnenju univerze pojem ljubezni do domovine povzdignila na višjo, evropsko raven, kar je pripomoglo k preobrazbi Jadranske meje iz območja etničnih in kulturnih sporov v prostor dialoga, sodelovanja in prijateljstva.
Borut Pahor je ob prejemu priznanja izrazil globoko ponižnost: “Zavedam se, da so moji državniški dosežki v prizadevanjih za spravo, sožitje, dobrososedstvo in prijateljstvo v evropskem duhu utemeljeni v številnih generacijah slovenskih in italijanskih demokratičnih domoljubov.” Dodal je, da mu je posebej veliko pomenilo prejemanje priznanja skupaj s prijateljem Mattarello.
Obisk spomenikov žrtvam fojb
Med najbolj izstopajočimi skupnimi dejanji obeh predsednikov je bil obisk spomenikov žrtvam fojb in štirim ustreljenim slovenskim oz. hrvaškim antifašistom v Bazovici, ki se je zgodil 13. julija 2020. Ob tem dogodku sta podpisala tudi sporazum o vrnitvi Narodnega doma tržaškim Slovencem. Pahor je poudaril, da “to dejanje ni bilo nujno, bilo je celo tvegano, saj se je upiralo trdno usidranim predsodkom med obema nacionalnima skupnostma.”
Pahor je še spomnil na ugotovitve slovensko-italijanske zgodovinskokulturne komisije, ki je svoje poročilo objavila leta 2000. Iz poročila je citiral, da je fašistična politika imela dolgotrajen učinek na Slovence, medtem ko so prebivalci Julijske krajine, naklonjeni Italiji, jugoslovansko zasedbo doživljali kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini.
Sprava nas ne osvobaja dolžnosti spominjanja
Po besedah italijanskega predsednika Sergia Mattarelle nas sprava ne osvobaja dolžnosti spoznavanja in spominjanja preteklosti. Ta misel je povezana z razglasitvijo 10. februarja za dan spomina na eksodus Italijanov iz Istre in Dalmacije ter na žrtve fojb. “Hkrati pa je treba spoštovati trpljenje drugih,” je dodal Mattarella.
Obisk v Bazovici je po njegovih besedah dokazal, da je tisto, kar nas danes združuje, močnejše od tistega, kar nas je nekoč razdvajalo. V odnosih med Slovenijo in Italijo ni bilo malo nesporazumov, a ti niso preprečili neprestanega poglabljanja partnerstva, je še dejal italijanski predsednik. Univerzi v Trstu se je zahvalil, da je privolila v selitev svoje šole za prevajalce iz Narodnega doma in s tem omogočila predajo stavbe slovenskim organizacijam.
Koncept skupnega spomina
Rektor tržaške univerze Roberto Di Lenarda je poudaril, da mora univerza imeti dejavno vlogo pri širjenju kritičnega razmišljanja. “Želim si, da bi predsednika Mattarella in Pahor še naprej ostala razsvetljena voditelja naših držav in Evrope ter navdihovala nove generacije k spoznavanju, svobodi, demokraciji in človekovim pravicam,” je sklenil.
Profesor Fabio Spitalieri, eden od pobudnikov podelitve priznanja, je poudaril, da koncept skupnega spomina ni preprost, saj to ni uradni spomin, sprejemljiv za vse, ki briše zgodovinsko resnico, še manj pa pomeni enačenje žrtev z rablji. Dejanja Pahorja in Mattarelle po njegovem mnenju učijo, da se ne sme prehitro soditi, ampak je treba k sodelovanju v splošno korist vključiti tudi tiste, ki ne razumejo takoj koristi določenih dejanj.
Današnja slovesnost je sodila tudi v praznovanje stoletnice tržaške univerze in predstavlja slovesno zaobljubo glede usmeritve univerze v prihodnjem stoletju, je še dejal Spitalieri. Drugi pobudnik, profesor Davide Rossi, je spomnil, da je v preteklosti častni doktorat prejel tudi istrski pisatelj Fulvio Tomizza, ki je opisal trpljenje ljudi različnih narodnosti na tem območju po drugi svetovni vojni. Po Rossijevih besedah je imel ključno vlogo pri okrepitvi sodelovanja med Slovenijo in Italijo padec Berlinskega zidu, s čimer naj bi bilo povezano tudi novo odkrivanje množičnih grobišč na Balkanu.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Borut Pahor FB