Starostna meja za upokojitev naj bi se premaknila na 67 let

Po propadu zdravstvene reforme in neuspešni davčni reformi je v središču pozornosti zdaj pokojninska reforma. Po poročanju 24ur, Ministrstvo za delo napoveduje prenovo pokojninskega sistema, ki bi ohranjal 40 let delovne dobe kot glavni pogoj za upokojitev, hkrati pa premikal mejo starostne upokojitve na 67 let. Sprememba bi veljala za tiste, ki ne dosežejo 40 let delovne dobe.

Premik v pokojninski reformi prihaja kot odgovor na staranje slovenske družbe in kasnejše zaposlovanje mladih. “Pokojninski sistem moramo pripraviti na demografski prehod,” poudarjajo na ministrstvu, kjer so izhodišča za reformo oblikovali že preteklo poletje.

Državni sekretar na Ministrstvu za delo, Igor Feketija kot navaja 24ur, pojasnjuje, da je cilj reforme podaljšanje dejanske starosti pri upokojitvi, ki trenutno znaša 61,7 let za ženske in 62,8 let za moške. “To bi nam omogočilo, da si privoščimo višje pokojnine,” dodaja Feketija. Po predlogu reforme se obeta dvig upokojitvene starosti s 65 na 67 let, vendar le za tiste, ki niso zbrali potrebnih 40 let delovne dobe.

Vlada, ki bi morala o izhodiščih reforme odločati že v začetku leta, se bo s predlogom predvidoma seznanila čez nekaj tednov, saj je bilo potrebno vključiti popravke s strani finančnega ministrstva, navaja 24ur. Medtem ko so predlogi za izračun pokojnine, ki bi upoštevala celotno 40-letno delovno dobo, naleteli na pozitiven odziv, so glede finančne vzdržnosti reforme mnenja zadržana.

Matej Lahovnik, član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja po navajanju 24ur, opozarja na politično in ekonomsko finančno vzdržnost reforme. “Reforma mora biti takšna, da bo ekonomsko finančno vzdržna,” izpostavlja Lahovnik. Dodaja, da strategija vključuje upoštevanje celotne 40-letne delovne dobe pri izračunu pokojnine, s čimer bi se izognili morebitnim špekulativnim potezam glede izplačil višjih plač.

Strateški svet se izreka proti postopnemu dvigu odmernega odstotka za pokojnine

Strateški svet se izreka proti postopnemu dvigu odmernega odstotka za pokojnine, s čimer bi po njihovem mnenju poglobili razlike med upokojenci. Bruselj je Slovenijo opozoril na nujnost reforme pokojninskega sistema za zagotovitev njegove vzdržnosti, svaril pa je tudi pred možnostjo izgube evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, če reforma ne bo izvedena, navaja 24ur

Državni sekretar zavrača ocene Evropske komisije o visokem tveganju za finančno vzdržnost Slovenije zaradi stroškov, povezanih s staranjem. “Projekcije so bile popravljene, in s predlaganimi spremembami bi Slovenija do leta 2050 ostala okrog povprečja EU,” poudarja Feketija. Kljub temu opozarja, da stabilizacija javnih financ ne more temeljiti izključno na pokojninski reformi. Tudi ekonomist Matej Lahovnik izpostavlja, da so stroški za zdravstveno blagajno še večji izziv. “Pretiran optimist nisem, a upam, da obstaja dovolj modrosti tudi v vladi,” dodaja Lahovnik.

Pokojninska reforma je načrtovana za obravnavo na vladi že januarja, a so se zaradi nesoglasij, zlasti med finančnim in delovnim resorjem, roki zamaknili. Vlada naj bi predloge prejela v naslednjih tednih, nato pa sledi šest mesecev pogajanj s socialnimi partnerji.

[Vir: 24ur]; Senior24; Foto:

ByA.K.

One thought on “Upokojitev: Starostna meja naj bi se premaknila na 67 let”
  1. Že pred 20 leti sem podal predlog, da bi do 55.leta delali 8 ur dnevno, po 55.letu pa 1/4manj, to je 6 ur dnevno. Po 60.letu pa le 1/2 to je 4 ure dnevno. Pa ni bilo razumevanja, češ, kdo bo to plačal? Zdaj prdlagam, da po 60.letu delajo po 6 ur dnevno, torej 1/4 manj od polnega časa. Pa do 67.leta.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja