Ustavno sodišče razveljavilo zakon o plačah sodnikov
Ustavno sodišče je sprejelo odločitev, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Sodišče je ugotovilo, da so plače sodnikov prenizke in da zakonodajalec mora odpraviti neustavnost v šestih mesecih.
Odločitev ustavnega sodišča je rezultat zahteve Sodnega sveta za presojo ustavnosti zakonske ureditve sodniških plač. Predlagatelji so izpodbijali zakon zaradi neskladja z načelom sodniške neodvisnosti, saj naj bi bile plače sodnikov očitno prenizke glede na naravo in odgovornost sodniške funkcije. Prav tako naj bi bile plače sodnikov neustrezno primerljive s plačami predstavnikov drugih dveh vej oblasti, kar bi bilo v nasprotju z načelom delitve oblasti.
Ustavno sodišče je pojasnilo, da ustava zahteva, da so dohodki sodnikov ustrezni za zagotavljanje njihove materialne neodvisnosti, osebnih potreb, dostojanstva in vloge sodnikov. Prav tako morajo biti dohodki sorazmerni s strogo omejenimi možnostmi iskanja dodatnih virov zaslužka. Sodniki morajo imeti relativno stabilne dohodke, ki sledijo splošnemu gospodarskemu razvoju države.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ureditev osnovnih plač sodnikov v nasprotju z načelom sodniške neodvisnosti, saj so v zadnjih desetih letih močno izgubile realno vrednost. Prav tako so bile plače sodnikov v neustreznem razmerju do drugih plač, kar bi lahko vplivalo na privlačnost sodniškega poklica.
Sodniki so tudi opozorili na neskladje med plačami sodnikov in poslancev glede na načelo delitve oblasti. Ugotovili so, da je ureditev osnovnih plač sodnikov v nasprotju z načelom delitve oblasti v primerjavi s plačnimi razmerji med poslanci in najnižje uvrščenimi sodniki. Vendar pa ustavno sodišče ni ugotovilo protiustavnosti med plačnimi razmerji med vrhovnimi sodniki in ministri.
Ustavno sodišče je tudi presodilo, da zakonska ureditev usklajevanja sodniških plač ni v skladu z ustavno zahtevo po stabilnosti sodniških plač. Zakon določa, da se sodniške plače praviloma uskladijo enkrat letno, vendar to ne zagotavlja dejanske uskladitve v primeru padca realne vrednosti sodniških plač. Ustavno sodišče je opozorilo, da mora zakonodajalec predvideti mehanizme, ki bodo preprečevali padec realne vrednosti sodniških plač.
Šestmesečni rok za odpravo ugotovljenih protiustavnosti
Ustavno sodišče je sprejelo ugotovitveno odločbo, pri čemer je pojasnilo, da bi razveljavitev spornih členov, ki urejajo osnovne plače sodnikov in usklajevanje sodniških plač, pomenila, da to področje sploh ne bi bilo več urejeno z zakonom. Zato ostaja izpodbijana plačna ureditev veljavna do izdaje novih predpisov, s katerimi bo zakonodajalec odpravil ugotovljene protiustavnosti.
Ustavno sodišče je zakonodajalcu določilo šestmesečni rok za odpravo ugotovljenih protiustavnosti. Pri tem je upoštevalo, da so zakonodajalec in vlada že dalj časa seznanjeni s problematiko nizkih sodniških plač. Odločbo je sprejelo soglasno, z izjemo sodnice Neže Kogovšek Šalamon, ki je podala ločeno pritrdilno mnenje.
Glede ureditve dodatkov k plači sodnikov pa je ustavno sodišče presodilo, da nekatere določbe zakona o sistemu plač v javnem sektorju niso v nasprotju z ustavo, kar pomeni, da ostanejo veljavne.
Ugotovitve ustavnega sodišča pomenijo pomemben korak k izboljšanju plačnega sistema za sodnike v javnem sektorju. Zakonodajalec bo moral v roku šestih mesecev sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo neustavnosti in zagotoviti primerne in stabilne plače sodnikov v skladu z njihovimi odgovornostmi ter vloge sodniškega poklica.