Kritike dejanj papeža vse hujše: “V srcu Cerkve je državljanska vojna”
V Vatikanu so se kritike dejanj papeža Frančiška (od njegovih reform, pa do zunanje politike), po smrti njegovega predhodnika Benedikta XVI., dodatno okrepile. Razkrile so tudi vzdušje nekakšne “državljanske vojne” v Vatikanu in to v času, ko poteka svetovna razprava o prihodnosti katoliške cerkve.
Benedikt, konservativni nemški teolog, je bil do svoje upokojitve leta 2013, osem let papež. Umrl je 31. decembra v starosti 95 let… o tem smo poročali tukaj.
Nekaj dni po Benediktovi smrti je njegov najbližji sodelavec Georg Gaenswein razkril Benediktovo zaskrbljenost zaradi nekaterih sprememb, ki jih je uvedel njegov naslednik, papež Frančišek, zlasti njegove odločitve o omejitvi uporabe latinske maše.
Kritika papeža Frančiška
Kritika ni bila nekaj novega. Mnogi v konservativnem krilu rimske kurije, ki upravlja Cerkev, se že dolgo pritožujejo, da je argentinski papež avtoritaren. Prav tako naj bi bil tudi preveč osredotočen na pastoralne zadeve in to na račun teološke strogosti.
Po smrti avstralskega kardinala Georgea Pella januarja letos se je razkrilo, da je prav on avtor lani objavljenega anonimnega zapisa. Pella je v zapisu papeža Frančiška napadel neposredno.
V sporočilu je njegovo papeštvo opisal kot “katastrofo”. V zapisu je med drugim kritiziral “hude neuspehe” vatikanske diplomacije pod vodstvom Frančiška.
Pell, nekdanji Frančiškov tesni svetovalec, je bil zaprt zaradi spolne zlorabe otrok. Izpustili so ga leta 2020. Konec meseca je nemški kardinal Gerhard Mueller izdal knjigo, ki je prilila olja na ogenj.
Nekdanji vodja močne vatikanske Kongregacije za nauk vere je obsodil Frančiškovo “doktrinalno zmedo” in kritiziral vpliv “magičnega kroga” okoli njega.
“V srcu Cerkve je državljanska vojna”
Muellerjeva knjiga je med nekaterimi v Vatikanu povzročila zgroženost. “Ko sprejmete kardinalski klobuk, se strinjate, da boste podpirali in pomagali papežu. Kritika naj bo izrečena zasebno, ne javno,” je dejal visoki uradnik vatikanskega državnega tajništva.
Papež Frančišek je na letalu ob povratku iz Južnega Sudana novinarjem dejal, da so njegovi kritiki Benediktovo smrt izkoristili za dosego svojih ciljev.
“In tisti, ki izkoriščajo tako dobrega človeka, takega božjega človeka. No, jaz bi rekel, da so neetični ljudje, so strankarski, ne cerkveni ljudje,” je dejal.
Italijanski strokovnjak za Vatikan Marco Politi je dejal, da je Muellerjeva knjiga “nova faza v neustavljivem stopnjevanju papeževih nasprotnikov. V središču Cerkve je državljanska vojna, ki se bo nadaljevala do zadnjega dne papeževanja,” je dejal za AFP.
Globalna razprava
Medtem, ko Katoliška cerkev o svoji prihodnosti izvaja obsežna svetovna posvetovanja, “Sinoda o sinodalnosti”, ki jo je leta 2021 sprožil papež Frančišek, pa napetosti naraščajo.
Zasnovana za decentralizacijo upravljanja Cerkve, je na primer Sinoda o sinodalnosti razkrila ključne razlike z nemško katoliško cerkvijo, ki je veliko bolj reformistična kot Rim.
Razprave vključujejo vse, od mesta žensk v Cerkvi do tega, kako ravnati s škandali spolne zlorabe otrok, ali naj se duhovniki poročijo in vse do tega, kako Cerkev obravnava vernike LGBTQ.
“S sinodo, ki naj bi se končala leta 2024, bomo videli težo različnih tokov znotraj Cerkve,” je dejal Politi.
Dejal je, da se kritiki papeža Frančiška že zbirajo v “mnenjsko gibanje, ki bi lahko vplival na naslednji konklave” in s tem na naslednje papeštvo. Konklave, svetovno srečanje kardinalov, bi sklicali, če bi Frančišek umrl ali odstopil.
Papež je dejal, da bo odstopil, če mu bo zdravje preprečilo opravljanje dolžnosti
Papež je dejal, da bi bil pripravljen slediti Benediktovemu zgledu in odstopiti, če bi mu zdravje preprečilo opravljanje papeških dolžnosti.
A kljub težavam s kolenom, zaradi katerih je zadnje mesece na invalidskem vozičku, ostaja aktiven in vodi Cerkev ter je izjemno priljubljen po vsem svetu, kar so pokazale tudi množice med njegovim nedavnim potovanjem po Afriki.
“To koleno je utrujajoče, a grem naprej, umiri se in bomo videli,” je v nedeljo dejal 86-letnik in se pošalil: “Saj veš, da kopriva nikoli ne pozebe!”
vir Foto: STA