Večina Ukrajincev odločena: Borili se bodo naprej
Večina Ukrajincev se kljub nenehnim ruskim napadom odločila, da bodo vztrajali v obrambnem boju proti Rusiji. Kljub temu pa se pojavlja vse več razmišljanj o tem, kako bi breme vojne lahko bolj enakomerno razporedili v letu 2024.
Za mnoge Ukrajince se je novo leto začelo z običajnimi grozotami ruskih letalskih napadov, raketami in brezpilotnimi letali, usmerjenimi v infrastrukturo in naselja. Novost tokratnega vala napadov je v njihovi divji intenzivnosti, saj Rusija skuša z več izstrelki in brezpilotnimi letali oslabiti ukrajinsko zračno obrambo. Agencija ZN za nujno pomoč OCHA poroča, da so ruski napadi pustili na stotine tisoče ljudi brez električne energije in vode, kar je še posebej zaskrbljujoče ob napovedi, da bi se temperature v prihodnjih dneh lahko spustile celo do minus 20 stopinj Celzija.
Ruski napadi niso usmerjeni le v fizično infrastrukturo, temveč tudi v moralo Ukrajincev
Ruski napadi niso usmerjeni le v fizično infrastrukturo, temveč tudi v moralo Ukrajincev in njihovo voljo do upora. Vendar pa so se Ukrajinci tik pred drugo obletnico vojne očitno pripravili tudi na to vrsto psihološkega pritiska. Kljub zvokom zračnih sirenskih opozoril ne bežijo več v kijevski metro, skrivajo se kar v hodnikih svojih stanovanj, proč od zunanjih sten, ki bi jim lahko ponudile nekaj zaščite v primeru rušenja zgradb in razbitja oken.
Raziskava uglednega kijevskega inštituta za raziskovanje javnega mnenja KIIS (Kijevski mednarodni inštitut za sociologijo) kaže, da se je večina Ukrajincev psihično pripravila na nadaljevanje vojne. Kar 58 odstotkov vprašanih meni, da bi morali nadaljevati protinapade tudi skozi zimo, tudi če ne bi več računali na pomoč več kot 50 narodov, predvsem pa ZDA. Hkrati pa 32 odstotkov vprašanih meni, da bi bilo bolje končati sovražnosti, in sicer pod pogojem, da bi Zahod zagotovil resne varnostne jamstva, četudi bi se osvoboditev zasedenih ozemelj odložila za nedoločen čas.
Poraz ni opcija
V prejšnji anketi inštituta KIIS je 80 odstotkov Ukrajincev zavrnilo trajno odrekanje ukrajinskemu ozemlju, kljub pomanjkanju oskrbe z orožjem s strani zahodnih držav. Poraz pred ruskim agresorjem očitno ni opcija za večino prebivalcev države. Oleh, 38-letni bolničar, ki služi v vojski že skoraj dve leti, pravi, da je zmanjšanje zahodne pomoči povsem naravno in pričakovano. Po njegovem mnenju gre za dolgotrajno vojno, zato se Ukrajina mora osamosvojiti pri proizvodnji več streliva in orožja v lastni državi.
V Kijevu so se pogosto odvijale demonstracije, kjer so protestniki zahtevali več pomoči za vojsko in opustitev infrastrukturnih projektov v korist vojakov na bojišču. Hkrati so družine vojakov pozivale k demobilizaciji tistih, ki so služili več kot eno leto. Predsednik Volodimir Zelenski je nedavno pozval k mobilizaciji 500.000 novih vojakov, vendar so se pojavila razmišljanja o tem, kako bi lahko razbremenili dolgoletne borce.
Kljub zmanjšanju zahodne pomoči in pritisku na vodstvo Ukrajine, naj začnejo pogajanja, večina Ukrajincev ostaja odločena, da se bodo borili. Prepričani so, da Rusija mora izgubiti to vojno, da bi se spremenila in postala manjši vir problemov za svet. Vendar pa se zdaj pojavlja tudi razprava o tem, kako bi lahko breme vojne bolj enakomerno razdelili v Ukrajini.