Velika sobota: Čaščenje Božjega groba in blagoslov velikonočnih jedi
Na veliko soboto, dan pred največjim krščanskim praznikom – vstajenjem Jezusa Kristusa, kristjani v tišini in molitvi pričakujemo veliko noč. To je dan, ko verniki častimo Božji grob in v cerkvah blagoslavljajo velikonočne jedi, ki imajo globoko simboliko. Velika sobota je čas premišljevanja o Jezusovi smrti in pričakovanja njegovega vstajenja.
Velika sobota je dan zatišja in miru. Po evangelijih so bili Jezusovi učenci po križanju zmedeni in prestrašeni, saj so se bali za lastno usodo. Jezusa so v grob položili že v petek, ker je sobota za Jude dan strogega počitka. “Velika sobota je dan, ko je Kristus počival v grobu po trpljenju na križu,” je za Radio Slovenija pojasnil Andrej Šegula, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani. Dodal je, da je to čas za osebni razmislek in globoko molitev, saj verniki v tišini žalujejo, a že slutijo prihod novega življenja.
Po poročanju MMC RTV SLO verniki na veliko soboto obiskujejo simbolični Božji grob in se udeležujejo blagoslova velikonočnih jedi. V košaricah prinašajo kruh, pirhe, šunko in hren, ki imajo poseben pomen: kruh simbolizira božjo dobroto, pirhi Jezusove rane, šunka njegovo telo, hren pa žeblje. Duhovniki zgodaj zjutraj blagoslovijo ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove.
Medtem evangeličani, kot piše MMC RTV SLO, na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj in pripravljajo jedi za nedeljski zajtrk, a jih ne blagoslavljajo. Bogoslužij na ta dan nimajo.
Vrhunec dneva so večerne velikonočne vigilije, ki jih bodo po katoliških cerkvah vodili škofje, tudi v slovenskih stolnicah. Po poročanju MMC RTV SLO bodo duhovniki katehumenom podelili zakramente krsta, obhajila in birme. V Vatikanu bo slovesnost vodil kardinal Giovanni Battista, delegat papeža Frančiška.
Velika sobota tako združuje molitev, tišino in pričakovanje veselja vstajenja, ki bo v nedeljo napolnilo srca vernikov.
Portal24; Foto: Pixabay/Geralt