Veljati je začel Zakon o povračilu glob izrečenih med covid obdobjem
Veljati je začel Zakon o povračilu glob izrečenih med covid obdobjem, ki prinaša pomembne spremembe v postopkih in pravicah državljanov glede izterjave glob, izrečenih v času prejšnjih vladnih ukrepov za obvladovanje covid-19. Zakon, ki ga je sprejela večina v Državnem zboru, predvideva povrnitev plačanih oziroma izterjanih glob v postopkih, ki so bili uvedeni na podlagah, ki so se izkazale za neskladne z ustavo.
Po podatkih ministrstva za pravosodje je bilo med 7. marcem 2020 in 30. majem 2022 uvedenih približno 62.000 prekrškovnih postopkov, skupen znesek izrečenih glob pa je znašal okoli 5,7 milijona evrov. 30 odstotkov glob je bilo že prostovoljno plačanih ali izterjanih, preostale pa so bile ob sprejetju zakona v postopku prisilne izterjave. Zakon za povračilo glob predvideva največ 5,7 milijona evrov, za stroške izplačil, ki vključujejo nadgradnjo informacijskih sistemov, stroške vročanja in druge stroške, pa še približno 100.000 evrov.
Ministrica za pravosodje, Dominika Švarc Pipan, je poudarila, da je osnovni namen zakona odprava krivic in povrnitev zaupanja v pravno državo. Glede na velik obseg prekrškovnih postopkov je prav, da država popravi te krivice namesto, da bi vsak posamezni državljan sam uveljavljal svoje pravice v ustreznih postopkih.
Spremembe
Ena ključnih sprememb, ki jih prinaša zakon, je, da se bodo postopki vodili po uradni dolžnosti, kar pomeni, da upravičenci ne bodo imeli dodatnih stroškov. Državljani bodo prejeli informativne izračune, na katere bodo lahko ugovarjali. Tekoči prekrškovni postopki, ki se še vedno vodijo pred prekrškovnimi organi in sodišči, se bodo ustavili, podatki o teh prekrških pa bodo izbrisani iz prekrškovnih evidenc.
Pomembno je omeniti, da zakon ne določa odmere odškodnin in ne določa povrnitve stroškov zastopanja s pravnimi sredstvi v prekrškovnem postopku. Poleg tega glob ne bodo vračale za sekundarne prekrške in takšne z elementi nasilja.
Zakon je bil sprejet po vnovičnem glasovanju v Državnem zboru, pri čemer je dobil podporo koalicijskih poslancev, medtem ko je opozicija ves čas nasprotovala, saj meni, da je zakon nepotreben in neustrezen ter da ruši načela pravne države.