Visoke cene energentov dvignile ravni trdnih delcev v zraku?
V Sloveniji se v teh dneh soočamo z alarmantno situacijo, saj so v večjem delu države presežene dnevne mejne vrednosti trdnih delcev v zraku PM10. To okoljsko tveganje je posledica več dejavnikov, med katerimi izstopajo povečani izpusti, na katere že dlje časa opozarjajo dimnikarji.
Dimnikarji že nekaj časa opozarjajo na naraščajoče težave, s katerimi se soočamo. Po njihovih opažanjih ljudje, zaradi visokih cen energentov, v svojih pečeh kurijo praktično vse, kar se da, in nameščajo zastarele kurilne naprave na trda goriva. Kljub tehničnim predpisom je nadzor nad kršitelji neučinkovit.
V Sloveniji je več kot 750.000 kurilnih naprav, vendar ni natančnih podatkov o tem, koliko od njih izpolnjuje stroge evropske standarde glede učinkovitosti in izpustov trdnih delcev, saj jih večina ni pregledanih.
“Več kot 60 odstotkov vseh kurilnih naprav v Sloveniji je nepregledanih in na njih ni redno izvedenih meritev niti niso redno očiščene,” opozarja Sebastjan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS-ju.
Dimnikarji opažajo, da se ljudje znova odločajo za vgradnjo zastarelih kurilnih naprav na trda goriva, ki ne ustrezajo nobenim standardom, in sicer razreda kotla pet, ki so ilegalno uvoženi iz Hrvaške, po besedah postojnskega dimnikarja Iztoka Zemljiča. Kljub naraščajočemu številu neustreznih naprav pa je število prijav relativno nizko, okoli 50 na leto. Dimnikarji pogosto gledajo skozi prste strankam, morda iz strahu, da bodo te naslednjič poklicale druge izvajalce.
Prijave so anonimne
Črtomir Černeka iz Energetskega servisa poudarja, da so prijave anonimne, vendar pa, če je dimnikar aktiven na določenem območju, je jasno, kdo je prijavil kršitelje. “Na te stvari bi morali gledati drugače, ne čisto tržno, v smislu ‘če ne bom dovolj prijazen, bo pa nekdo šel drugam’. Ne more iti drugam,” dodaja Mirana Omerzu z Inšpektorata za okolje in energijo.
Naraščajoča težava je tudi dokaz, da prosti trg dimnikarskih storitev, uveden leta 2017, ne deluje, kot bi moral. Na okoljskem ministrstvu pripravljajo spremembe zakonodaje, čeprav podrobnosti še niso znane. Strokovnjaki pa se strinjajo, da bi morala prva prioriteta biti ureditev evidence kurilnih naprav v državni bazi EviDim, kar bi omogočilo pridobitev natančnih podatkov o kurilnih napravah v državi.
“Potem je zelo preprosto ugotoviti, kdo ni opravil letnih meritev in preveril, ali njegova peč deluje skladno ali neskladno,” meni Zupanc.
Inšpekcija bi lahko nato bolj ciljno usmerjala nadzor na tista območja, kjer so težave najbolj izrazite, pojasnjuje Omerzu. Predlagajo tudi, da bi vsi dimnikarji opravljali vse meritve, vključno z meritvami prašnih delcev, in razmislek o krajevni pristojnosti izvajalcev dimnikarskih storitev, različnih stopnjah licenc ter fiksnih cenah storitev, vse z namenom izboljšanja inšpekcijskega nadzora.