Vlada brez soglasja socialnih partnerjev potrdila obsežne davčne spremembe
Vlada je na dopisni seji potrdila sveženj davčnih sprememb, ki bodo začeli veljati v začetku naslednjega leta. Predlogi sprememb niso bili obravnavani s socialnimi partnerji, saj je bila seja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki bi morala potekati, zadnji trenutek preklicana zaradi nesklepčnosti. Kljub temu je vlada nadaljevala s potrjevanjem predlogov, kar je sprožilo precejšnje nezadovoljstvo v gospodarstvu.
Predlogi sprememb in njihovi cilji
Davčne spremembe, ki jih je vlada uskladila v sredo, so bile po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča oblikovane z namenom naslavljanja ključnih razvojnih izzivov, ki bi povečali produktivnost in mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Minister je ob tem izpostavil, da so ukrepi ciljno usmerjeni in vključujejo tudi ugodnejšo davčno obravnavo visokokvalificiranih kadrov, ki bi se vrnili v Slovenijo po delu ali študiju v tujini, ali pa so tuji državljani, ki bi se zaposlili v Sloveniji.
“S tem želimo z ugodnejšo davčno obravnavo zavezancev privabiti tuje znanje in izkušnje ter jih spodbuditi, da pri nas tudi ostanejo, hkrati pa v domovino spet privabiti tiste Slovence, ki so zaradi svojih različnih okoliščin prekinili rezidentske vezi s Slovenijo,” je dejal minister Boštjančič. Zamisel za ta ukrep naj bi po poročanju prišla iz farmacevtske industrije.
Poleg tega sveženj vključuje davčne spodbude za nagrajevanje v startup podjetjih in spremembe pri nagrajevanju z delnicami, kar bi po ministrovih besedah zmanjšalo stroške za podjetja in spodbudilo inovacije.
Spremembe za samostojne podjetnike in druge ukrepe
V predlogu davčnih sprememb so vključene tudi spremembe glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki uporabljajo sistem normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v tem sistemu naj bi se znižala na 60.000 evrov letnih prihodkov za polne normirance in na 30.000 evrov za popoldanske normirance. Za prve je predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80 odstotkov normiranih stroškov za prihodke do 60.000 evrov (prej je bila meja 50.000 evrov), za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih. Minister je pojasnil, da so zaradi izrazitih pomislekov glede prilagoditve podjetnikov, ki zaradi teh sprememb ne bodo več mogli uporabljati sistema, predvideli prehodno obdobje za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026.
Poleg tega sveženj predvideva tudi ponovno izključitev subvencij za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD-plačila) iz obdavčitve, možnost prenašanja davčnih izgub ter postopno zvišanje trenutno ničelne bonitete na električne avtomobile.
Zaradi izraženih pomislekov o ustrezni prilagoditvi podjetnikov, ki zaradi sprememb ne bodo več mogli koristiti tega sistema, smo predvideli tudi prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. V letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še zdaj veljavni pogoji (torej brez sprememb), v letu 2026 pa bodo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjali zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025. Za družbe z omejeno odgovornostjo, ki poslujejo po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pa posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov odpravljamo.
Vlada RS
Povečanje obdavčitve sladkih in energijskih pijač
Vlada je potrdila tudi zvišanje obdavčitve sladkih pijač, vključno s tistimi z dodanim sladkorjem ali sladili, in energijskih pijač. Ukrep naj ne bi bil namenjen pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov, ampak podpiranju ciljev na področju javnega zdravja. Za naravne sadne sokove in vode brez dodanega sladkorja ali sladil pa ostaja v veljavi znižana stopnja DDV-ja.
Gospodarstvo izraža nezadovoljstvo
Predloge sprememb so v gospodarstvu sprejeli z neodobravanjem. Gospodarska združenja so opozorila, da je sveženj predlogov nesistemski, necelovit in nedomišljen. Iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so sporočili, da predlagane spremembe ne naslavljajo ključnih izzivov, kot so izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje inovacij. “S ponujenimi ‘obliži’ se ne zdravi padec slovenske konkurenčnosti,” so bili kritični v gospodarskem krogu.
Ministrstvo za finance je pripravilo prvi paket davčnih sprememb, katerega cilj naj bi bilo izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje inovacij. Tega v predlaganih spremembah ne vidimo.
GZS in OZS
Gospodarski minister Matjaž Han je prav tako izrazil nezadovoljstvo z nekaterimi predlogi, vendar je dejal, da želi pripombe rešiti znotraj vlade in koalicije, preden bi jih obravnaval širše. Kot enega glavnih zadržkov je navedel postopek sprejemanja davčnih sprememb in poudaril: “Na koncu bi bilo dobro, da davčno zakonodajo Ekonomsko-socialni svet pregleda še enkrat, čeprav vem, da je bil vpet v izhodišča.”
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Freepik