Vladajoča koalicija hiti z reformo sodstva, strokovnjaki pa opozarjajo na poglobitev nezaupanja
Vladajoča koalicija v Sloveniji se pospešeno ukvarja z predlagano reformo sodstva, vendar pa se po mnenju treh priznanih pravnih strokovnjakov ta reforma ne ukvarja s ključnimi vprašanji, temveč bi lahko še poglobila nezaupanje v sodstvo. Dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in Jan Zobec so soglasni v svoji kritiki, opozarjajo pa na še bolj netransparentno delovanje in pomanjkanje nadzora s strani javnosti.
Razlog za hitenje s to reformo po besedah nekdanjega premierja Janeza Janše naj bi bilo “cementiranje 100-odstotnega monopola tranzicijske levice.” Vendar se postavlja vprašanje, ali je to resnični razlog, saj tudi pravni strokovnjaki izražajo pomisleke glede te reforme. Dr. Avbelj je za Radio Ognjišče izrazil skrb glede “depolitizacije,” ki je omenjena kot cilj reforme. Poudarja, da je treba paziti, ko politika skuša depolitizirati karkoli, saj bi se lahko ponovila zgodba podobna primeru RTVS. Meni, da reforma ne prinaša smiselnih sprememb, saj bi se morala obravnavati na sistemski ravni.
Spoštovani, v DZ je v zaključni fazi predlog spremembe ustave in če bo ta sprejeta, bo imela za prihodnost Slovenije katstrofalne učinke. Monopol tranzicijske levice v sodstvu bo namreč trajno zaklenjen. Ustava naj bi po novem določila, da ima sodni svet 15 članov. 8 jih imenujejo sodniki sami, 7 pa DZ z 2/3 večino po postopku, ki bo določen v še neobstoječem ustavnem zakonu.
1. Ustava bo cementirala sodniško večino v sodnem svetu.
2. Za nov zakon o Sodnem svetu bo po novem potrebna 2/3 večina v DZ in ne več navadna.
3. Dokler ne bo novega zakona in Sodnega sveta po novem, bo ostal obstoječi Sodni svet, kar levici ustreza. Boji se le, da bi naslednja večina v DZ z navadno večino spremenila njegovo sestavo in ukinila monopol sodnikov in levice v njem.
4. Če bo z 2/3 večino enkrat sprejet nov zakon o Sodnem svetu, potem bo DZ lahko z 2/3 večino izvolil le manjšino, torej 7 sodnikov. Med temi 7 bodo vedno vsaj 3 iz levice, dovolj pa sta že samo 2. Kajti 8 sodniških glasov potrebuje samo še 2 za dosego 2/3 večine, ki bo potrebna za imenovanje sodnikov. Več o tem lahko vidite na posnetku včerajšnje seje Ustavne komisije, ki je bila sklicana čez noč kot NUJNA, čeprav zanjo ni bilo nobenih urgentnih razlogov.
Janez Janša na omrežju X
“Depolitizacija” sodstva?
Kritičen do izraza “depolitizacija” je tudi nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Meni, da to ne bo rešilo težav slovenskega sodstva, saj problem neodvisnosti sodstva po njegovem mnenju izhaja iz notranjosti sodstva. Glavni problem, ki ga vidijo pri predlagani spremembi imenovanja sodnikov, je, da oligarhične strukture v sodstvu vplivajo na sestavo sodnega sveta, ki odloča o imenovanjih. Ta sprememba pa bi odvzela možnost razprave o primernosti kandidatov in tako omejila nadzor nad sodstvom.
Dr. Letnar Černič poudarja, da bi nova reforma lahko poglobila probleme, ki že obstajajo v slovenskem sodstvu. Meni, da bi to privedlo do krepljenja korporativizma v sodstvu, nadaljnje krepitev sodnih oligarhij ter zmanjšanje odgovornosti sodstva pred javnostjo. To pa bi lahko vodilo k oslabitvi sistema zavor in ravnotežij, ki so ključni za pravno državo.
Predlagane spremembe ustave vključujejo, da bi predsednik republike imenoval sodnike na predlog Sodnega sveta, ki bi imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil državni zbor izmed priznanih pravnikov, osem pa bi izbrali sodniki sami. Člani Sodnega sveta bi imeli šestletni mandat, predsednika pa bi izvolili med seboj za obdobje treh let. Omenjene spremembe bi zahtevale podporo dveh tretjin poslancev v državnem zboru.
vir; Foto: Portal24/Edvard Kadič