Nedavno sem se pogovarjala z zdravnico, ki v splošni ambulanti skrbi za odrasle in tudi za otroke. Dela ima ogromno, a se ne pritožuje. Svoje poslanstvo opravlja z dušo in srcem.
Covid, tako meni, je pustil grozljive sledi tudi na psihičnem zdravju njenih pacientov. V treh letih so se ljudje strašno spremenili. Postali so nestrpni, žaljivi, osorni, vse jim je odveč.
Dogaja se, da pridejo v ordinacijo že s točno diagnozo svoje bolezni, od nje zahtevajo le še recept za zdravilo, ki ga imajo napisanega na listu papirja. Zadnjič je dekletu, ki je imelo težave s težo, bolečinami v želodcu in glavoboli, po preiskavah, ki so bili ”bp”, svetovala več gibanja na svežem zraku.
Covid, tako meni, je pustil grozljive sledi tudi na psihičnem zdravju njenih pacientov. V treh letih so se ljudje strašno spremenili. Postali so nestrpni, žaljivi, osorni, vse jim je odveč.
Vsaj uro na dan. Postala je agresivna, začela jo je zmerjati, nazadnje pa ji je zabrusila v obraz, da jo bo prijavila zaradi žalitev, da je debela. Nek drug je prišel v prazno čakalnico ravno v trenutku, ko se je skupaj s svojo medicinsko sestro ukvarjala s pacientko, ki ji je postalo slabo.
Ker ni bil takoj na vrsti, se je o lenih zdravnikih razpisal na FB. Dobil na desetine všečkov in brutalnih komentarjev, v katerih so se FB prijatelji znašali nad medicinskim osebjem.
Včasih jo boli srce, ko posluša kričanje, ki prihaja iz čakalnice. Sploh če se to dogaja v kakšnem tujem jeziku, ki je še sočnejši od Slovenskega. Kaj vse nadobudne mamice ne rečejo bolnemu otroku! ”Prav želim si, da bi v čakalnici sedeli Varuhi otrokovih pravic! Obilo dela bi imeli,” še doda.
Zmeraj, ko se po najinem srečanju vrnem domov, sem srečna. Cenim to, kar imamo, četudi živimo zelo skromno. Deset nas je pod eno streho, med seboj smo si različni, tako kot so si različni tudi najmlajši – vnuki. Covid obdobje je kar zdrknilo mimo nas.
Nimam občutka, da je v tistem času kdo ”trpel”. Pravijo, da riba smrdi pri glavi, a kot kaže, so naše ”hišne” ribe zdrave v vseh pomenih besede! To še ne pomeni, da je sobivanje lahko!
V hiši smo tri različne ženske, Vodeb bi rekel, tri izrazite petelinke. Starejše, kot smo, več pameti imamo, več izkušenj smo si nabrale in temu primerno se je treba tudi obnašati. Pika. Če je že bil kdaj špetir, sem zanj prevzela odgovornost sama, ker sem že najdlje na svetu.
V teh dneh delam zadnje popravke pri zgodbah za četrto knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače. Začela sem jih zbirati prav v času covid-karantene, ker so imeli ljudje obilo časa tudi za pripovedovanje in pisanje. Šele zdaj, ko so zgodbe pod streho, med ponovnim branjem spoznavam, da so nekatere matere od hudiča!
Gorazd, ki je danes že študent, je pripovedoval, kako so se v OŠ sošolci iz njega norčevali. ”Bilo je v šestem razredu. Črvičilo me je po želodcu, dvignil sem roko in vprašal učiteljico, če lahko grem scat pa srat. Sošolci so se zasmejali, učiteljica pa me je popravila, da moram reči, če lahko grem na veliko potrebo. O tem, kako sem se osramotil, sem doma omenil mami. Ona pa se je razjezila, in zahtevala od
mene, da moram še naprej uporabljat izraz scat pa srat. Da nje ne bo nihče jebal, najmanj ena
posrana učiteljica!”
V otrocih je ogromno čustvene lakote, saj starši nimajo časa, da bi se z njimi ukvarjali, kaj šele pogovarjali. Vem, da je včasih naporno, tudi mene popolnoma nič ne briga NBA liga, še manj mi je mar za tisoč in enega košarkarja, ki v njej tekmuje! A ker je to vnukova najljubša tema, naj mu ukažem, da utihne? Niti v sanjah ne bi tega storila!
V otrocih je ogromno čustvene lakote, saj starši nimajo časa, da bi se z njimi ukvarjali, kaj šele pogovarjali.
Hitri tempo življenja spodbuja čustveno in duhovno površnost. Ko sem pod fotografijo, na kateri ženska z isto žlico futra psa in otroka napisala, da se mi ob videnem obrača želodec, sem jih dobila po nosu! Tako imenovani ”pasji lobi” je še eden od nedotakljivih!
Moja prijateljica zdravnica upravičeno trdi:”Ko bi otroka tolikokrat vzeli v naročje in ga pocrkljali, kot to storimo s kužkom, bi bilo veliko več srečnih in nasmejanih otrok!”
Pravijo, da neko družbo najbolj zaznamuje njen odnos do najranljivejših. Res? Pri nas imamo, vsaj na papirju, dovolj ne le Varuhov teh in onih, imamo brez števila nevladnih organizacij, knjig, teorija o tem, kako takšne zaščititi, poka po šivih. Kako pa je v praksi?
Sem pa tja se mi zdi, da bi tudi na sodiščih težko našli več kot za ščepec empatije do najranljivejših. Pismo, ki ga je te dni objavila nekdanja poslanka Violeta Tomić, je pretresljivo. Gre za primer deklice, ki je na valeti doživela grobo in kruto posilstvo, njen primer pa se svaljka po sodnih dvoranah že celih pet let!
Ali to delajo nalašč? Zakaj so slovenski sodni mlini tako brezosebni in neprijazni do žrtev? Ne vem, vem pa, da to ni prav!
Če dobro premislimo, je nemogoče imeti odlično vlado, če smo že državljani takšni, kot smo. Na splošno je pomembno, da se zabavamo, da nam je luštn in fajn, koga danes še briga vsebina?! Če bi razpisali referendum z enim samim vprašanjem: ”Ste zato, da se ukinejo resničnostni šovi?”
Kakšen bi bil rezultat, kaj menite?
Če dobro premislimo, je nemogoče imeti odlično vlado, če smo že državljani takšni, kot smo.
In prav zato, ker je postalo povprečje državljanov plitko, brez pameti in empatije, nas lahko prefriganci vrtijo okoli prsta s sloganom: ”Kdor ne pleše, je bedak!”
Kdo bi se sekiral zaradi prvega mesta v EU po okuženosti s covidom? Kdo bi se sekiral, če se častna straža po novem postroji za kr ene uradnike? Komu mar, če minister grozi s prepovedjo gradnje zasebnih bolnišnic? Če opozicijo zmerjajo s fašisti?
Metel, ki pometajo resnične probleme pod preprogo, je dovolj, da imajo državljani občutek, da življenje v Sloveniji laufa kot podmazano! Se kdo sekira, ker se že brez ciganke ve, da bo ogromno državljanov letošnjo zimo zeblo?
Valda ne! Vladi je uspelo ustvariti svetovni, če že ne vesoljski čudež: prepričali so svoje sledilce, da bodo – izibizi – lokdavnirali podjetja ter jih poslali na zimsko spanje v medvedje brloge, spomladi, ko bo spet toplo, pa ponovno zagnali mašine!
Državljani v morebitni stiski bodo namesto dve tableti Helexa vzeli tri, otrokom pa bodo podvojili dozo Ritalina. Izibizi.
Pa bomo vsi srečni in zadovoljni, že omenjena zdravnica pa si bo, kot še marsikdo, omislila
osebnega stražarja.
Ker drugega ji ne bo preostalo.
MM, tista, ki posluša in piše.
Več o avtorici TUKAJ
Opomba: Mnenja avtorice niso nujno tudi mnenja Uredništva