[STA] – Za osebe s slepoto in slabovidnostjo je pri vključevanju v družbo pomembna tudi zaposlitev, menijo strokovnjakinje. Pred mednarodnim dnevom bele palice, ki bo v sredo, so poudarile, da zaposlitev ob finančni varnosti predstavlja socialno mrežo, krepi občutek pripadnosti in vpliva na samopodobo, zato je ključno da se kljub okvari vida ohrani.
V. d. predstojnice očesne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Mojca Urbančič je na današnji novinarski konferenci povedala, da obravnava oseb z okvaro vida ni zaključena, ko so izčrpane možnosti klasičnega medicinskega zdravljenja, ampak se nadaljuje v procesu celovite rehabilitacije in ponovnem vključevanju v vsakdanje življenje. Ena od pomembnih oblik vključenosti v družbo je po njenih besedah zaposlitev. “Zaposlitev je pomembna za posameznika, ker mu daje občutek lastne vrednosti, omogoča mu smisel in občutek pripadnosti,” je dejala.
Vodja Nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih Nataša Vidovič Valentinčič je pojasnila, da center ni le prostor, kjer se osebe z izgubo ali močnim poslabšanjem vida naučijo živeti, ampak je tudi izhodišče za aktivno vrnitev v družbo in na delo. Pomagajo jim, da si povrnejo samozaupanje, smisel, samostojnost in funkcionalne sposobnosti, ki so pogoj za zaposlitev.
Oftalmolog prepozna trajno okvaro ali progresivno izgubo vida, postavi osnovno diagnozo in oceni prognozo ter glede na socialno in psihološko oceno usmeri bolnika v celovito rehabilitacijo. “Pomembna vloga je tudi, da zna oftalmolog že pri prvem pregledu posameznika motivirati, da ne ostane pri misli, da se nič več ne da, ampak da je vseeno opolnomočen in vidi pot skozi rehabilitacijo do morebitne vrnitve na delovno mesto,” je dodala Vidovič Valentinčič.
Različni ljudje
Tiflopedagoginja v centru celovite rehabilitacije Eva Škrlec Velkavrh je poudarila, da so ljudje z okvaro vida zelo različni. Odvisno je, kdaj so izgubili vid, kolikšna je izguba, kako izkoriščajo ostanke vida in katere spretnosti že imajo. Ob tem pa imajo različna pričakovanja in stališča, ali se zmorejo vrniti na delovno mesto oziroma vključiti na trg dela.
V obravnavi najprej poiščejo pogoje, v katerih oseba najbolje deluje, kar vključuje primerno osvetlitev in pripomočke. Ocenijo tudi samostojnost na določenih področjih, kot so zmožnost samostojnega gibanja do kraja dela, socialne spretnosti in samozagovorništvo. S treningi nato poskušajo odpraviti primanjkljaje. Poudarila je, da imajo osebe s slepoto in slabovidnostjo možnost rehabilitacije in pridobitev spretnosti, da ohranijo zaposlitev in samostojnost v življenju.
Klinična psihologinja Urša Muznik je opozorila, da poslabšanje ali izguba vida za človeka predstavlja stres, ki lahko vpliva na duševno zdravje. “To se lahko kaže kot utrujenost in utrudljivost, apatičnost, otožnost, lahko se pojavijo tesnoba in druge čustvene ter razpoloženjske težave, pojavijo se lahko tudi kognitivne težave, torej s pozornostjo in spominom,” je dejala.
Po njenih besedah te simptome pogosto označujejo kot izgorelost. “Ključno je, da posameznika ob spremembah zdravja podpremo v procesu prilagajanja delovnega mesta oziroma pri iskanju druge zaposlitve, kadar je to ustrezna rešitev, v nekaterih primerih pa se pogovarjamo tudi o upokojitvi,” je povedala.
Medicina dela je izven javne mreže zdravstva
Vodja centra za medicino dela in prometa Andrea Margan je opozorila, da je medicina dela izven javne mreže zdravstva, “kar pomeni, da ni možnosti direktne napotitve k specialistu medicine dela”. Dodala je, da so z daljšimi odsotnostmi posameznika seznanjeni šele, ko se bolniški stalež zaključuje, v vmesnem obdobju pa ne. Podatki o stanju osebe pa bi omogočili, da zastavijo realne cilje vračanja na delovno mesto, predvidijo možne težave pri tem in preučijo možne pripomočke na delovnem mestu. “Specialisti medicine dela najbolje poznamo zahteve na določenem delovnem mestu, poznamo, kakšne so nevarnosti in škodljivosti na tem delovnem mestu. Gre za znanja, ki so ključna pri oceni delazmožnosti,” je povedala.
Aleksandra Kuhar z Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS je pojasnila, da so delodajalci, ki zaposlijo več invalidov od kvote, deležni različnih spodbud. Med drugim opustitev plačila obveznega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za invalide nad kvoto in 20 odstotkov minimalne plače za vse invalide nad kvoto. Druge spodbude pa so odvisne od zdravstvenega stanja in potreb delavca invalida.
Slepim in slabovidnim pomoč nudijo tudi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča. Smilja Drobnič iz centra za poklicno rehabilitacijo URI Soča je poudarila, da osebe s slepoto in slabovidnostjo na trgu dela zelo težko najdejo zaposlitev, saj je prilagojena delovna mesta treba najprej ustvariti.
Rosana Lorbek, ki ima 20 odstotkov vida, pa je dejala, da je zaposlitev zanjo zelo pomembna. Kot grafična oblikovalka je v knjižnici zaposlena 11 let, pri delu pa uporablja povečevalnik zaslona, stacionarno in prenosno lupo ter prenosno namizno svetilko.
Foto: Freepik