Za storitve dolgotrajne oskrbe leta 2022 854 milijonov evrov, največ ljudi jo je prejemalo na domu
[STA] – V Sloveniji je bilo leta 2022 dolgotrajni oskrbi namenjenih 854 milijonov evrov ali 1,5 odstotka BDP. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo 74.283 oseb ali 2,9 odstotka več kot leto prej, največ jih je to oskrbo prejemalo na domu. Izdatki za dolgotrajno oskrbo so bili glede na leto 2021 višji za 15 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada.
V Sloveniji so se v letu 2022 izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb v primerjavi z letom 2021 zvišali za 15,3 odstotka in so znašali 854 milijonov evrov, v deležu bruto družbenega proizvoda (BDP) pa je to pomenilo 1,5 odstotka, so navedli na Statističnem uradu RS (Surs).
Iz javnih virov se je financiralo 78,7 odstotka izdatkov za dolgotrajno oskrbo in iz zasebnih virov 21,3 odstotka. Delež javnih virov je bil za 1,3 odstotne točke večji kot v 2021, delež zasebnih virov pa za toliko manjši. Sredstva iz obeh virov so se na letni ravni povečala: iz prvega za 17,3 odstotka, iz drugega pa za 8,7 odstotka.
Skladi socialne varnosti so osnovni vir financiranja dolgotrajne oskrbe
Skladi socialne varnosti so osnovni vir financiranja dolgotrajne oskrbe; v letu 2022 so financirali 40,1 odstotka izdatkov za ta namen. Pri zasebnem financiranju gre skoraj v celoti za neposredna plačila iz žepa uporabnikov v obliki doplačil ali samoplačništva; ta plačila so predstavljala 20,8 odstotka izdatkov za dolgotrajno oskrbo.
V letu 2022 je bilo razmerje med izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe 75 proti 25 odstotkov. V primerjavi z letom prej je bil delež izdatkov za zdravstveni del višji za dve odstotni točki. Največji del izdatkov, in sicer 53,9 odstotka, je bil namenjen izvajanju take oskrbe v institucijah, 45,7 odstotka za oskrbo na domu, približno pol odstotka pa za oskrbo v okviru storitev dnevnega varstva.
Največji del celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo so porabili v institucijah, in sicer 61,4 odstotka, od tega največ, 46 odstotkov, v domovih za starejše, 12,9 odstotka v drugih socialnovarstvenih zavodih in 2,5 odstotka v bolnišnicah. Preostalih 38,6 odstotka so namenili zagotavljanju dolgotrajne oskrbe na domu; to so upravičenci lahko prejemali v obliki storitve ali oskrbe (patronažna služba, storitve pomoči na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki) ali v obliki denarnega prejemka, so navedli na Sursu.
Zasebni viri
V opazovanem letu so se občutneje povečali izdatki za financiranje dolgotrajne oskrbe na domu iz javnih virov, in sicer za 24,5 odstotka, medtem ko so se izdatki iz zasebnih virov zmanjšali za 4,1 odstotka.
V strukturi izdatkov za financiranje dolgotrajne oskrbe (socialni del) so zasebni viri predstavljali 71,6-odstotni delež. Zasebni izdatki so se v primerjavi z letom 2021 povečali za 10,1 odstotka, medtem ko je bilo financiranju iz javnih virov namenjeno približno enako sredstev.
Storitve dolgotrajne oskrbe je v letu 2022 prejemalo 74.283 oseb ali 2061 več kot v predhodnem letu. Največ, 38,3 odstotka ali okoli 28.500 teh oseb, je omenjene storitve prejemalo na domu, 30,6 odstotka (okoli 22.700) pa v institucijah; 30,1 odstotka (okoli 22.400) jih je dobivalo le denarne dodatke za plačilo različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe.
Portal24; Foto: Pixabay/ sabinevanerp