Zakaj EU glede tožbe Južne Afrike proti Izraelu bolj kot ne molči?
Zadeva, ki jo je Južna Afrika vložila pri najvišjem sodišču ZN, trdi, da je izraelsko obleganje Gaze enako genocidu in krši konvencijo o genocidu po holokavstu leta 1948. Konvencija daje državam pogodbenicam, ki vključuje Izrael in Južno Afriko, kolektivno pravico, da preprečijo in ustavijo zločine genocida. Takšna kazniva dejanja so opredeljena kot dejanja, “storjena z namenom, da se v celoti ali delno uniči narodna, etnična, rasna ali verska skupina”.
Visoka pravna bitka je prvič, da Izrael brani svojo vojno kampanjo na območju Gaze pred sodiščem, odkar je 7. oktobra izbruhnila vojna. Kazenska obtožba je tudi zelo simbolična za državo, ki je bila ustanovljena za zagotavljanje varnosti Judom preživeli holokavst, največji genocid v zgodovini.
Ker ICJ običajno traja več let, preden se sprejme odločitev, je Južna Afrika sodišče pozvala, naj začasno pozove k prekinitvi ognja, da bi ublažili trpljenje v obkoljeni Gazi. Po podatkih ministrstva za zdravje, ki ga vodi Hamas, je bilo v Gazi od oktobra ubitih več kot 23.000 ljudi.
Izrael je obljubil, da bo izpodbijal primer, ki po njegovem mnenju pomeni “krvno obrekovanje”. Z ostro kritiko sta se oglasila tudi njena zahodna zaveznika, Združeno kraljestvo in ZDA.
Nasprotno pa so druge države, vključno z Bolivijo, Brazilijo, Kolumbijo, Jordanijo, Malezijo, Maldivi, Turčijo, Venezuelo in 57-člansko Organizacijo islamskih držav (OIC) uradno podprle potezo.
Kje je torej Evropska unija?
EU, katere prizadevanja za posredovanje v vojni med Izraelom in Hamasom so bila prizadeta zaradi nedoslednih stališč njenih 27 držav članic, je o primeru večinoma molčala. Tiskovni predstavnik Evropske komisije je ta teden ponovno potrdil podporo bloka ICJ, vendar ni podprl primera genocida proti Izraelu.
“Glede tega posebnega primera imajo države pravico vložiti primere ali tožbe. Evropska unija ni del te tožbe,” je v torek dejal Peter Stano, tiskovni predstavnik za zunanje zadeve. “Ni na nas, da komentiramo.”
Skromni odziv sledi prizadevanjem EU za nevtralno linijo glede konflikta, ki podpira pravico Izraela do samoobrambe, hkrati pa poziva k zaščiti življenja civilistov v Gazi in neoviranemu zagotavljanju humanitarne pomoči. Bruselj se je doslej vzdržal skupnih pozivov k prekinitvi ognja v Gazi in se raje odločil za “humanitarne premore”, da bi zagotovil, da kritična pomoč doseže civiliste v stiski.
Kot znak, da se blok počasi nagiba k ostrejšim pozivom k izraelski zadržanosti, je večina držav EU decembra podprla resolucijo Generalne skupščine ZN, ki poziva k prekinitvi sovražnosti. Države, vključno z Nemčijo, ki velja za trdno zaveznico Izraela, so prav tako nedavno obsodile pozive skrajno desničarskih izraelskih ministrov k preselitvi Palestincev iz Gaze.
Dvomi
Nemčija, Avstrija in Češka – vse veljajo za neomajne zaveznice Izraela – so izrazile skepticizem glede tega primera. Nemški podkancler Robert Habeck je v četrtek, ko je potekalo zaslišanje v Haagu, iz Izraela dejal: “Lahko kritizirate izraelsko vojsko, ker je ravnala preostro na območju Gaze, vendar to ni genocid. Tisti, ki bi zagrešili ali želeli zagrešiti genocid, če bi lahko, so Hamas. Njihov načrt je izbrisati državo Izrael.”
V skupni izjavi, izdani v četrtek, sta avstrijski kancler in češki premier izrazila podobne dvome.
“Nasprotujemo kakršnim koli poskusom politizacije ICJ,” sta voditelja zapisala v skupni izjavi.
Madžarska je edina država, ki je izrecno obsodila južnoafriški primer ICJ, zunanji minister Péter Szijjártó pa je obsodil “pravni napad proti Izraelu” na platformi socialnih medijev Facebook. “Neumnost je državo, ki je bila žrtev terorističnega napada, obtoževati genocida. Verjamemo, da je v interesu vsega sveta, da se trenutne protiteroristične operacije uspešno zaključijo, da preprečimo, da bi se tako brutalen teroristični napad še kdaj zgodil kjerkoli na svetu,” je dejal Szijjártó.
Podporniki izolirani
Glasovi EU, ki podpirajo tožbo Južne Afrike, so zaenkrat redki in osamljeni. Podpredsednica belgijske vlade Petra De Sutter, katere vlada velja za najbolj naklonjeno Palestincem v Evropi, je v torek dejala, da bo Belgijo pozvala, naj uradno podpre primer Južne Afrike. Belgijska vlada, zapletena koalicija sedmih strank, še ni podprla poziva de Sutterj. Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC), pa je medtem namenila 5 milijonov evrov dodatnih sredstev, da raziskati morebitne vojne zločine v konfliktu med Izraelom in Hamasom.
Irski taoiseach Leo Varadkar, čigar vlada je bila ocenjena kot ena tistih, ki najbolj podpirajo palestinske dejavnosti po vsej Evropi, je kljub pritiskom irskih zakonodajalcev izključil kakršno koli možnost, da bi se Irska pridružila primeru. “Resnično mislim, da je to področje, kjer moramo biti zelo previdni,” je konec tedna za radio RTÉ povedal Varadkar. “Hamas je vstopil v Izrael (7. oktobra), pobil 1400 ljudi. V bistvu zato, ker so bili Izraelci, ker so bili Judje, ker so živeli v Izraelu. Ali ni bil to tudi genocid?” je vprašal Varadkar.
Molči tudi Španija
Španija, ki je tudi odkrita kritika izraelske vojne kampanje v Gazi, se je prav tako vzdržala komentarjev, čeprav je 250 pravnih strokovnjakov v sredo vložilo peticijo, v kateri je pozvalo k podpori vlade.
V pogovoru za Euronews je Philippe Dam, direktor EU za zagovorništvo pri Human Rights Watch, dejal, da je primer ICJ priložnost za EU, da “ponovno potrdi svojo zavezanost pravičnosti in odgovornosti” v kontekstu konflikta v Gazi. “Bistvenega pomena je, da so Evropska unija in njene države članice resnično jasne, da podpirajo sodstvo in sodne procese na mednarodni ravni,” je dejal.
“Nujno bi morali podpreti pobudo na sodišču,” je dodal Dam, “vendar se tudi prepričati, da si ne bodo prihranili truda, da bodo začasni ukrepi sodišča – za katere upamo, da bodo na voljo v nekaj tednih – upoštevani z Izraelom.”
vir; Foto: Ursula von der Leyen X; Portal24