Zakaj in kdaj okopavati zelenjavo?
Zakaj okopavati zelenjavo, lahko ste namreč za ali proti okopavanju, kar je odvisno od tega, kakšen sistem gojenja rastlin boste izvajali na svojem vrtu. Tokrat bomo govorili o prednostih tega obveznega ukrepa v klasičnem vrtnarjenju. Odstranjuje plevel, rahlja zemljo, izboljšuje njeno strukturo, preprečuje širjenje škodljivcev in rastlinskih bolezni ter povečuje pridelek.
Pogosto se ta agrotehnični ukrep imenuje suho zalivanje. Glavni cilji so preprečiti rast plevela, zrahljati zemljo in jo obogatiti s kisikom, razbiti skorjo. Okopavanje zboljša se zračnost, kar je še posebej zaželeno na zbitih in težkih tleh, na katerih se je po obilnih padavinah naredila skorja. V nasprotnem primeru koren trpi zaradi pomanjkanja kisika, izmenjava plinov oslabi. Rastline dobijo bledo barvo in ovenijo. Zato z okopavanjem razbijemo pokrov, večjo rušo ali kamenje, kar izboljša strukturo.
Okopavamo 10 do 15 dni po setvi ali sajenju vrtnin, torej ko rastline poženejo ali se ukoreninijo. Odvisno od potrebe je termin lahko pred ali po zalivanju in gnojenju. Okopavamo lahko tudi po dežju, ko se zemlja dovolj posuši, da se ne sprijema in ne zbija.
Število okopavanj je odvisno od razmer na vrtu, globina pa od razvitosti korenin in stopnje razvoja rastline. Pri rastlinah, ki tvorijo močno korenino, ki prodre globoko v tla, je lahko globina večja.
Krompir prvič okopavamo, ko poženejo mlade rastline, plitvo, da odstranimo plevel. Medvrstni prostor obdelamo do globine 10 cm. Po 14 dneh opravimo drugič, zadnjič pa pred zapiranjem vrst in izvedbo zaščitnih tretiranj.
Paradižnik okopljemo, potem ko se ukorenini po sajenju sadik. Ker ta zelenjavna vrsta iz stebla razvije korenine, ki os tudi rade pokrite. V sezoni se lahko izvede do štirikrat, odvisno od pogojev in potreb.
V poletni vročini se temu dejanju izogibajte, saj prispeva k intenzivnejšemu izhlapevanju. Poškodovane korenine hitro propadejo, rastlina pa postane bleda.