Zakonodajno-pravna služba DZ-ja: Gregorčičeva pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija neutemeljena
Odbor za kulturo se je z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ-ja, da je pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta zavoda Petrom Gregorčičem neutemeljena, strinjal.
Po besedah sekretarke zakonodajno-pravne službe Mire Palhartinger pravni interes za presojo ustavnosti izpodbijanih določb pri Petru Gregorčiču in pri drugih pobudnikih, (zdajšnji v. d. generalnega direktorja zavoda Andrej Grah Whatmough, namestnica predsednika nadzornega sveta Tamara Besednjak Valič in v. d. direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija), ni izkazan.
Poudarila je, da izpodbijane določbe ne posegajo neposredno v njihov pravni položaj.
Nujnost postopka
Na očitke, da je bila novela obravnavana po nujnem postopku, zakonodajno-pravna služba odgovarja, da je nujni postopek po svoji naravi večfazen, le da so te faze časovno združene. Glede na to določba ustave, po kateri se zakoni sprejemajo po večfaznem postopku, ni bila kršena, ocenjuje.
Pogoji za odločitev za nujni zakonodajni postopek so sicer v izključni pristojnosti DZ-ja. Ustavno sodišče pa, da ni pristojno za presojo domnevnih kršitev zakonodajnega postopka zaradi neizpolnjevanja pogojev za obravnavo zakonov po nujnem postopku, je dejala Mira Palhartinger.
V povezavi z rokom za uveljavitev novele pa je navedla, da ustava dopušča za uveljavitev zakona krajši ali daljši rok od 15 dni, če DZ tako odloči.
Vlada: Pobuda je neutemeljena
Prav tako tudi vlada v svojem mnenju ocenjuje, da je pobuda neutemeljena, je povedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan.
Vlada glede očitane formalne protiustavnosti novele poudarja, da je ustavno sodišče v dosedanji praksi jasno uveljavilo stališče, da se glede postopka sprejemanja zakona presoja le ustavnost postopka, skladnost z drugim zakonom in poslovnikom DZ pa le, če gre pri tem tudi za kršitev ustavnih norm.
Zahteva za ustavno presojo po mnenju vlade temelji zgolj na sklicevanju na domnevne kršitve pravic vodilnih funkcionarjev RTV SLO.
V skladu z uveljavljeno ustavnosodno prakso imenovanja na poslovodno ali vodilno funkcijo z določitvijo mandata in zakonsko predvideno možnostjo predčasne razrešitve ni mogoče šteti za pridobljeno pravico, posledično tudi ni moglo priti do protipravnega posega v druge ustavne pravice pobudnikov, ki jih navajajo, tako v pravice do sodnega varstva, do zasebnega življenja, do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, do svobode dela in do domneve nedolžnosti.
Poslanska razprava
V krajši razpravi članov odbora sta sodelovala le poslanca SDS-a Andrej Hoivik in Alenka Jeraj.
Hoivik meni, da se v času aktualne vlade nujni postopek obravnavanja zakonov zlorablja. Javna televizija zdaj končno stopa v stik s časom in zaposlujejo mlade, nadobudne in radovedne novinarje še meni Hoivik.
Jeraj se je odzvala na oceno vlade. Pravi, da gre pri zdajšnjem delovanju organov RTVS z vidika ustavnih določb o svobodi izražanja in pravici do obveščenosti za globoko neustavnost. “Nobene neustavnosti ni. Vsa imenovanja so bila izvedena po zakonu, ki je veljal takrat,” je poudarila Alenka Jeraj.
vir Foto: STA
Spomnimo…
Vložena pobuda za oceno ustavnosti zakona o RTV Slovenija
Na Ustavno sodišče je bila vložena pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o RTV SLO. Pobudniki predlagajo začasno zadržanje, absolutno prednostno ter javno obravnavo. Na ministrstvu za kulturo menijo, da gre za zavlačevalni manever… več tukaj.