Zalar opozarja na težave pri varovanju tajnosti: Vpliv Sove na kazenski postopek in politični vrtinec okoli Goloba
Nekdanji vodja Policije Aleš Zalar opozarja na težave v primeru varovanja tajnosti in nedostopnosti obveščevalnih informacij, ki bi lahko privedle do zapletov v kazenskem postopku proti domnevnim ruskim vohunom. V svojem četrtkovem zapisu na družbenem omrežju X je Zalar napovedal, da bi težava lahko kulminirala v sodnem postopku.
Nekdanji sodnik, pravosodni in notranji minister Aleš Zalar je pojasnil, da bi težava varovanja tajnosti in dostopa do obveščevalnih informacij lahko povzročila zaplete v kazenskem postopku. Poudaril je, da bi to lahko vplivalo na nekatera gradiva, ki so v lasti Sove, a niso na voljo organom pravosodja.
Sporočilo Sove o tej težavi je zdaj postalo jasno obrambi, ki se zaveda, da obstaja nekaj, kar bi lahko vplivalo na kazenski postopek. Javnost pa bolj kot usoda vohunov zanima politični vidik zgodbe, zlasti vpletenost predsednika vlade Roberta Goloba v operativno delo Sove in policije ter vprašanje zakonitosti direktorja Sove Joška Kadivnika pri zamiku aretacije.
Razumeti je to obvestilo Sove, da ne odveže molčečnosti Boštjana Lindava v tej smeri, da s tem Sova varuje interese kazenskega postopka. Ampak zelo logično je, da se to verjetno nanaša na neka gradiva, s katerimi Sova razpolaga, organi pravosodja pa ne.
Aleš Zalar
Aleš Zalar je opozoril, da je Zakon o Sovi jasen glede poseganja direktorja Sove v predkazenski postopek, pod pogojem, da je ogrožena državna varnost in življenje ter zdravje tretjih oseb niso v nevarnosti. Vendar pa se pojavljajo vprašanja o tem, ali je direktor Sove to zahtevo neposredno posredoval organu znotraj policije ali pa tožilcu.
Ocena argumentacije
Predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) Janez Žakelj je javnost pozval, naj sama oceni argumentacijo za zamik aretacije in morebitni vpliv tujih obveščevalnih služb na volitve. Vendar Aleš Zalar poudarja, da ni jasno, ali je šlo za posredovanje zahteve tožilcu ali organu znotraj policije.
Nikjer nisem zasledil, da bi šlo za posredovanje te zahteve tožilcu, ampak da je šlo za posredovanje zahteve neposredno organu znotraj Policije, niti ne generalnemu direktorju, ampak Nacionalnemu preiskovalnemu uradu oziroma njegovemu predstojniku. To je prva zanimiva stvar. Kje je tu tožilec?
Aleš Zalar
Sova trdi, da v tem primeru ni ravnala v skladu z zakonom o Sovi, saj naj bi bila odločitev o izvedbi hišne preiskave vedno v pristojnosti organov predkazenskega postopka. Vendar ostajajo vprašanja o tem, kdo je na koncu odločil o tem, kdaj bo akcija izvedena. Izjave direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča in direktorja Sove Joška Kadivnika so si nasprotujoče.
KNOVS pričakuje pojasnila od predsednika vlade, vendar poznavalci menijo, da jih ne bo prejel, kar pušča mnoga vprašanja še vedno neodgovorjena.
Foto: STA