Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) je na Nacionalni preiskovalni urad (NPU) podala zaznavo oziroma naznanilo suma storitve več kaznivih dejanj zoper predsednika vlade Roberta Goloba. Kot so navedli, obstajajo razlogi za sum, da je premier storil kaznivo dejanje krive ovadbe po 283. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivo dejanje pranja denarja po 245. členu KZ-1.
V CI ADSS so zapisali, da obstaja „utemeljena verjetnost, da je prikrival lastništvo bančnega računa na banki Raiffeisen v Romuniji s ciljem preprečitve preiskave sumov na nezakonito pridobitev premoženjske koristi s korupcijo, povezano z obdobjem vodenja GEN-I“. Dodali so, da je Golob „celotno slovensko javnost, medije in slovenski parlament naklepno zavajal in lagal o obstoju bančnega računa v tujini in ukradeni identiteti“.
V obrazložitvi naznanila so pojasnili, da se sum nanaša na bančni račun, odprt v Raiffeisen banki v Romuniji. Robert Golob je po njihovih navedbah aprila 2022 zanikal, da bi imel bančni račun v tujini, kasneje pa je dejal, da ga je decembra 2021 o njegovem obstoju obvestil FURS. Golob je takrat trdil, da je šlo za primer ukradene identitete in da na računu ni bilo transakcij.
V CI ADSS so opozorili, da je banka uradno sporočila, da je odprtje računa možno le v prisotnosti osebe z ustrezno identifikacijo. „To je v nasprotju s trditvami Roberta Goloba o zlorabi identitete,“ so poudarili. Ob tem so izpostavili tudi nasprotujoče si izjave glede datuma odprtja računa in prijave v Romuniji.
„Zaradi navedenega v CI ADSS utemeljeno sumimo, da Robert Golob laže in prikriva dejansko lastništvo računa, ki bi lahko bil namenjen pranju denarja, korupciji ali prikrivanju premoženjske koristi iz časov vodenja podjetja Gen-I,“ so zapisali.
Po navedbah iniciative je „sum popolnoma verjeten glede na razkrite balkanske povezave Goloba s sumljivim poslovanjem in financiranjem v Srbiji in Kosovu“. Dodali so, da „romunski bančniki potrjujejo dejstvo, da zloraba osebnih podatkov pri odpiranju bančnega računa na njihovi banki ni možna“.
Nasprotujoče izjave in očitek o krivi ovadbi
V CI ADSS navajajo, da je Robert Golob pred javnostjo in v Državnem zboru podajal „nasprotujoče si in neverodostojne izjave“, s čimer naj bi oviral odkrivanje in preiskovanje morebitnega kaznivega dejanja. „Njegovo trditev o prijavi na romunsko tožilstvo decembra 2022 romunska policija zanika,“ so poudarili.
Sklicujejo se tudi na poročanje oddaje Tarča na RTV Slovenija, kjer naj bi bilo maja 2025 razkrito, da Raiffeisen banka ni potrdila prijave kaznivega dejanja, temveč nasprotno – da „zloraba identitete ni bila potrjena“. Po navedbah CI ADSS bi banka „morala sprožiti kazenski pregon zaradi ponarejanja listin, če bi bil račun odprt z lažnimi dokumenti in prijavljen s strani Roberta Goloba“.
„Iz navedenega izhaja dejstvo, da je Robert Golob naznanil, da je bilo v tujini storjeno kaznivo dejanje (ukradena identiteta), ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav je vedel, da tako dejanje zelo verjetno ni bilo storjeno,“ so zapisali.
Poziv organom k preiskavi in pridobitvi dokumentacije
V iniciativi so pozvali NPU, naj v okviru preiskave pridobi pojasnila od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) glede obvestila o računu, dokumentacijo iz Raiffeisen banke v Romuniji ter preveri, ali je bil račun dejansko odprt in zaprt v skladu z navedbami.
„Predlagamo, da pridobite dokumentacijo o odprtju in zaprtju računa, preverite resničnost izjav o prijavi na romunsko tožilstvo in policijo ter morebitno dokumentacijo o transakcijah, povezanih z računom,“ so zapisali. Dodali so, da je FURS njihov zahtevek za dostop do informacij javnega značaja zavrnil, premier Golob pa se na njihove pozive do danes ni odzval.
Na koncu so zapisali, da pričakujejo, da bodo državni organi „potrdili sum storitve kaznivih dejanj po uradni dolžnosti z ustreznimi ugotovitvami in dokazi“, ter napovedali, da bodo o naznanilu obvestili slovenske medije in širšo javnost, saj po njihovih besedah „gre za informacije javnega interesa“.
[Foto: Nebojša Tejič/STA]