Zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja letos 274 milijonov evrov proračunske luknje
[Žurnal24] – Ukinitev dopolnilnega zavarovanja bo v letošnjem letu prinesla 274 milijonov evrov proračunske luknje, prihodnje leto pa bi se lahko ta znesek še povečal, navaja Žurnal24. S prenehanjem dopolnilnega zavarovanja je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov na mesec. Koalicija je to odločitev sprejela z namenom zaščititi zavarovance pred napovedano podražitvijo dopolnilnega zavarovanja, ki naj bi po njihovih ocenah bila nepotrebna in neupravičena.
Kot je aprila lani dejal predsednik vlade Robert Golob: “Preprečili bomo podražitve, nobenih podražitev več in nobenih privatnih dobičkov več iz naslova zdravstvenega zavarovanja.” Vendar se je kmalu izkazalo, da je ta ukinitev dopolnilnega zavarovanja s seboj prinesla visoke stroške. Da bi preprečili podražitve, je vlada s posebno uredbo zavarovalnicam Triglav, Generali in Vzajemna naložila, naj dopolnilno zavarovanje še naprej ponujajo po ceni 35,67 evra. Zavarovalnice so zaradi tega poslovale z izgubo, vložile tožbo, a so se kasneje z vlado poravnale. Iz proračuna jim je bilo izplačanih 33,5 milijona evrov.
Izjave, ki se niso dobro postarale
ZZZS: 35 evrov premalo za pokrivanje stroškov
Oktobra je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) sporočil, da je 35 evrov premalo, da bi pokrili vse stroške zdravstvene blagajne. Po njihovih ocenah bi bil prispevek moral znašati skoraj toliko, kot so sprva izračunale zasebne zavarovalnice. Generalna direktorica ZZZS, Tatjana Mlakar, je poudarila, da trenutna višina premije ne zadošča zaradi naraščajoče medicinske inflacije, ki znaša okoli devet odstotkov: “Ocenjujemo, da je trenutna višina premij 35 evrov za obvezni zdravstveni prispevek prenizka glede na medicinsko inflacijo, ki je okrog devetodstotna.”
Posledično bo letos v zdravstveni blagajni nastalo 140 milijonov evrov minusa, ki ga bo država pokrila iz proračuna. Ministrstvo za finance je potrdilo, da je za to zagotovljen proračunski denar, a poznavalci opozarjajo, da bo ta primanjkljaj verjetno še naraščal. Marca se bo prispevek usklajeval z rastjo plač, medtem ko medicinska inflacija verjetno ne bo sledila temu tempu.
Izpad dohodnine kot dodaten finančni izziv
Tretji finančni izziv predstavlja vpliv obveznega zdravstvenega prispevka na dohodnino. Po začetnih načrtih naj bi se prispevek obračunaval od neto plače, vendar so kasneje ugotovili, da je to nemogoče, saj gre za obvezen socialni prispevek. Posledično bo prispevek zmanjšal davčno osnovo za dohodnino, kar pomeni nižje davčne prihodke. Po poročanju Žurnal24 je izpad prihodkov ocenjen na okoli 100 milijonov evrov letno.
“Ob veljavni višini obveznega zdravstvenega prispevka (35 evrov na mesec) ocenjujemo letni izpad prihodkov iz naslova dohodnine za okoli 100 milijonov evrov,” so sporočili z ministrstva za finance. Kljub temu pa je bil ta minus vsaj upoštevan pri načrtovanju proračuna.
Neenaka obremenitev med delavci in direktorji
Eden izmed najbolj perečih vidikov novega sistema je razmerje med obremenitvijo posameznikov glede na njihov dohodek. Minister za delo, družino in socialne zadeve, Luka Mesec, je ob napovedi ukinitve dopolnilnega zavarovanja opozoril na nepravičnost sistema, kjer je čistilka plačevala enak znesek kot direktor: “Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je najbolj nepravičen davek v Sloveniji, saj je zdaj enako plačala snažilka in predsednik uprave.”
V trenutnem sistemu se kaže še večja neenakost. Čeprav oba plačata 35 evrov obveznega zdravstvenega prispevka, direktor zaradi davčnih ugodnosti dejansko plača manj kot čistilka. Pri čistilki, ki je v nižjem dohodninskem razredu, se prispevek zmanjša le za 5,60 evra, medtem ko se direktorju, ki je v najvišjem razredu, prispevek zmanjša za 17,50 evra.
Ministrstvo: Glavni cilj je bil zaustaviti podražitve
Na ministrstvu za finance so poudarili, da glavni cilj novega sistema ni bil zmanjšanje davčnih obremenitev, temveč preprečiti napovedane podražitve dopolnilnega zavarovanja: “Poudarjamo, da je bil glavni cilj uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka zaustavitev povečanja bremen vseh zavarovancev zaradi poviševanja premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.”
Kljub temu pa ostaja dejstvo, da bo zaradi manjšega izkupička od dohodnine in dodatnih proračunskih transferjev manj denarja za druge javne potrebe.
Predsednik vlade Robert Golob je ob napovedi ukinitve dopolnilnega zavarovanja napovedal celovito reformo zdravstvenega financiranja: “Do konca 2024 bomo preoblikovali celotno financiranje zdravstvene blagajne, da bo bolj pravično in solidarno, kot je bilo doslej.” Kje točno bo vlada našla manjkajoča sredstva, ostaja odprto, vendar so že napovedane spremembe, ki naj bi do konca leta prinesle bolj pravičen in vzdržen zdravstveni sistem.
Portal24; Foto: Vlada RS X