Zaskrbljenost gospodarstva glede financiranja dolgotrajne oskrbe
Predlagano financiranje dolgotrajne oskrbe med gospodarstveniki povzroča zaskrbljenost in nezadovoljstvo. Vlada je v Državni zbor namreč poslala predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim želi sistemsko urediti to problematično področje. Zaradi zahteve stranke SDS po ponovnem odločanju o vrsti parlamentarnega postopka se je obravnava zakona za en dan zamaknila.
Predlog zakona predvideva postopno uvedbo novega obveznega socialnega prispevka za financiranje dolgotrajne oskrbe. Od 1. julija 2025 naj bi delavci in delodajalci plačevali en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine. Samostojni podjetniki, kmetje in drugi, ki so hkrati delavci in delodajalci, naj bi plačevali dva odstotka od bruto plače. Gospodarstvo meni, da bodo te obremenitve povečale stroške dela in vplivale na konkurenčnost podjetij.
Razprava brez upoštevanja dobrih praks
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) izraža nezadovoljstvo nad pristopom vlade pri pripravi zakona. GZS prav tako opozarja na pomanjkljivosti javne obravnave. Trajala je namreč le pet dni in sicer brez upoštevanja primerov dobrih praks. GZS se ne strinja niti s potekom priprave zakona niti s predlaganim financiranjem. GZS zato predlaga ločitev financiranja od osnovnega zakona.
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) izraža zaskrbljenost glede dodatnih obremenitev. Prav tako poudarja potrebo po celoviti sliki reform, ki so osnova za izračun obremenjenosti. ZDS opozarja tudi na obljubljene davčne reforme, ki naj bi razbremenile delo. Izpostavlja tudi, da so plače v Sloveniji že preveč obdavčene. Slednje pa je opazila tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Gospodarstveniki so poleg zakona o dolgotrajni oskrbi zaskrbljeni tudi zaradi napovedane pokojninske reforme, sprememb dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zakona o delovnih razmerjih. ZDS in GZS menita, da povečevanje obremenitev poslabšuje poslovno okolje in konkurenčnost podjetij ter lahko privede do selitve dela v druge države.
Obstaja tudi zaskrbljenost glede vzdušja med slovenskimi podjetniki, pri čemer GZS opozarja na potencialno možnost protestov, vendar se gospodarstveniki za zdaj zadržujejo, da ne bi bili obtoženi destruktivnosti. Skupno sporočilo gospodarstva je, da so obremenitve prevelike in da je treba zagotoviti celovito sliko reform ter upoštevati njihov vpliv na konkurenčnost in poslovno okolje.