Zastaranje kazenskih zadev v Sloveniji: Predlog za spremembo zavrnjen
Na slovenskih sodiščih letno zastara od 2 do 2,5 odstotka zadev. V letu 2022 je po podatkih vrhovnega sodišča zastaralo 40 zadev okrožne in 44 zadev okrajne pristojnosti. Roki za zastaranje kazenskega pregona so v Sloveniji med najdaljšimi v državah EU.
Predlog Nove Slovenije, ki je sprožil razpravo o problematiki zastaranja kazenskih zadev, bi zastaralni rok za kazenski pregon prekinil z začetkom glavne obravnave na sodišču. Kljub temu so poslanci predlog zavrnili. Predsednik odvetniške zbornice, Janez Starman, je izrazil ogorčenje nad predlogom: “To je zgrešeno. Da se sploh pride na idejo, da bi nekdo lahko bil za vedno v kazenskem postopku, se mi zdi v Republiki Sloveniji v letu 2024 nepojmljivo.”
Na vrhovnem sodišču opozarjajo na nujnost jasno določenih zastaralnih rokov. Tina Brecelj poudarja pomen predvidljive ureditve zastaralnih rokov kot jamstva, da bo kazenskopravni odziv časovno omejen. Vrhovni tožilec Boštjan Jeglič dodaja, da bi neomejeno dolg čas za odločitev lahko imel celo negativen učinek, saj bi si sodišča vzela več časa za razmislek.
Ciril Keršmanc, sodnik specializiranega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču, pojasnjuje, da so najpogostejši vzroki za zastaranje zadev “nesodelovanje, nedosegljivost in izmikanje strank, ko je zelo blizu zastaralni rok.” Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu, Andreja Kokalj, pa poudarja, da so roki za zastaranje kazenskega pregona v Sloveniji med najdaljšimi v Evropski uniji.
Kazenskopravna stroka zato svari pred prenagljenimi spremembami zakonodaje v povezavi s problematiko instituta zastaranja
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Portal24/Edvard Kadič