Evropska komisija je po sodbi Splošnega sodišča EU v zadevi T-235/24 (Zver proti Komisiji) razkrila doslej prikriti del opomnika o obisku podpredsednice Komisije Věre Jourove na slovenskem Ustavnem sodišču. Kot so sporočili iz Zbora za republiko (ZzR), je Komisija „prenehala s protipravnim prikrivanjem in razkrila več kot dve leti in pol zakrito tretjo točko opomnika podpredsednice Komisije EU z obiska na slovenskem ustavnem sodišču“.
V omenjeni točki je zapisano, da je bil eden od treh ciljev obiska Jourove „najti priložnost za preizkus stališča predsednika Ustavnega sodišča glede novele Zakona o RTVS“. Po navedbah Zbora za republiko to razkritje „razodeva prave vzroke nenavadnosti, kontroverznosti in pravne nedoumljivosti sklepa“, s katerim je Ustavno sodišče odpravilo svoj prejšnji sklep o zadržanju izvajanja novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B).
V Zboru za republiko menijo, da razkrita tretja točka „govori sama po sebi“. Poudarili so, da je podpredsednica Komisije EU „obiskala slovensko ustavno sodišče z jasno nalogo vplivati na ustavno presojo omenjene novele ZRTS-1B“. Po njihovih besedah se ob povezavi z dogajanjem po njenem obisku „pokažejo resnični vzroki pravno nevzdržnega sklepa Ustavnega sodišča“.
Po sklepu z dne 26. maja 2023 je Ustavno sodišče odpravilo začasno zadržanje izvajanja novele. V Zboru za republiko navajajo, da „ti vzroki niso pravni, kar izhaja že iz odklonilnega mnenja sodnika Svetliča“, temveč politični, „saj so sad vpliva podpredsednice Komisije, kar izhaja iz razkrite tretje točke njenega opomnika“.
Zbor za republiko obenem opozarja na „uradna zanikanja tako s strani Ustavnega sodišča kot Komisije“, da bi bila ustavna presoja del pogovorov med Jourove in predsednikom sodišča Matejem Accettom. Kot so zapisali, je pogovor „potekal le med njima, brez navzočnosti Ustavnega sodišča in brez navzočnosti Komisije“.
Sum o pritiskih na predsednika sodišča
V organizaciji se sprašujejo, „od kod Ustavnemu sodišču kot celoti védenje, da se Věra Jourová in dr. Matej Accetto nista pogovarjala o tem, kar je navedeno v opomniku“. Dodali so, da je Accetto res zanikal takšno temo pogovora, „a kako mu naj verjamemo, da navkljub neizprosnim indicem, med katerimi je tudi dejstvo, da je prvič glasoval za začasno zadržanje, po obisku podpredsednice Komisije pa za njegovo odpravo, tokrat ne laže“.
Na podlagi tega Zbor za republiko sklepa, da je podpredsednica Komisije v zadevi novele ZRTVS-1B „vplivala na takratnega predsednika Ustavnega sodišča“, da je Accetto „pod tem pritiskom klonil“ in da je „Ustavno sodišče prižgalo zeleno luč brutalnim kadrovskim čistkam in popolni podreditvi javne RTV dominantni politiki“.
Opozorilo na škodo za ugled institucij
V Zboru za republiko menijo, da sta z ravnanjem Jourove in Accetta „povzročila neizmerno škodo ne le sebi, svojemu moralnemu ugledu in kredibilnosti, temveč predvsem in v prvi vrsti ugledu in verodostojnosti Komisije in Ustavnega sodišča Republike Slovenije“.
Kot so pojasnili, je Komisija „varuh pogodb, katerih vrednotni temelj je vladavina prava“, Ustavno sodišče pa „najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin“.
„Institucije so ljudje – njihova kri, možgani, okončine, skelet, muskulatura – in obraz. Kdo drug kot ljudje, člani, pripadniki, živ substrat institucije so tisti, ki ji vdahnejo življenje in jo opredeljujejo – v dobrem ali v slabem,“ so zapisali v izjavi.
Po navedbah Zbora za republiko „ne gre za Věro Jourovo, ne gre za dr. Mateja Accetta, ne gre za Ursulo von der Leyen, temveč za Komisijo in za Ustavno sodišče“. Njuna avtoriteta je po njihovem mnenju odvisna „le od neprisilnega zaupanja državljanov“.
V zaključnem delu izjave so v Zboru za republiko zapisali, da je za obnovitev zaupanja „nujen prvi korak – priznanje katastrofalnih napak in odgovornost vseh vpletenih“.
Kot so poudarili, je jasno, kdo je bil vpleten v Bruslju, Pragi in Ljubljani, ter da so znane „pravne in politične posledice njihovih dejanj“. Opozorili so, da se bo, če se bodo oblasti „sprenevedale in gledale stran, kot to počne dominantna politika in njeni mediji, na čelu z RTVS“, Slovenija lahko poslovila „še od zadnjih ostankov pravne države“.
Foto: Luka E/Unsplash