ZDA: Sporazum o mejah in pomoči, pogajanja zasenčil veliki protest
Delegati v pogajanjih v ameriškem senatu bodo danes objavili dolgo pričakovan dogovor o ustavitvi prehajanja migrantov čez ameriško-mehiško mejo, ki bo naslednji teden deležen glasovanja o predlogu zakona, ki vključuje tudi novo pomoč za Ukrajino in Izrael. Kljub temu se ta zakon srečuje z velikim nasprotovanjem republikancev v senatu in predstavniškem domu, ki podpirajo Donalda Trumpa, favorita za republikansko predsedniško nominacijo.
Senator Kyrsten Sinema, eden od treh dvostranskih pogajalcev, ki so več mesecev delali na sporazumu o meji, je izjavil, da bo dogovor, ki ga pripravljajo, končal prakso izpuščanja migrantov, ujetih pri nezakonitem prečkanju meje. Poleg tega bo zagotovil izredna pooblastila za zaprtje meje in obnovil ZDA azilni sistem. “Dramatično spreminjamo politiko,” je dejal neodvisni senator iz Arizone.
Trumpov poziv
Trump je uradnike pozval, naj zavrnejo kakršen koli dogovor pred novembrskimi predsedniškimi volitvami, ki bodo določile nadzor nad Belo hišo in kongresom. Vodja senatne večine, demokrat Chuck Schumer, je napovedal, da bo prvo glasovanje v senatu o dodatnem paketu pomoči najpozneje prihodnjo sredo. “Ne moremo preprosto pobegniti od svojih obveznosti samo zato, ker je naloga težka. Ti izzivi na meji ter v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu so preprosto preveliki,” je dejal Schumer in napovedal, da bo besedilo zakonskega predloga dokončano najkasneje v nedeljo.
Predsednik Joe Biden je oktobra pozval kongres, naj odobri predlog zakona o nujnih izdatkih v višini 106 milijard dolarjev, vključno z 61 milijardami za Ukrajino in 14 milijardami za Izrael. Zahteva je bila zavrnjena zaradi vztrajanja republikancev, da je povezana s spremembami v politiki priseljevanja.
Meja med ZDA in Mehiko
Meja med ZDA in Mehiko ostaja ključno vprašanje za republikance. Pri nezakonitem prehodu v ZDA, odkar je Biden leta 2021 prevzel položaj, ujeli rekordno število nezakonitih migrantov. Ameriška mejna patrulja je leta 2023 na meji prijela približno 2 milijona migrantov, kar je podobno rekordnemu številu v prvih dveh letih Bidnovega mandata.
Glede na raziskavo Reuters/Ipsos, objavljeno v sredo, je priseljevanje postalo druga največja skrb Američanov. Približno 17 odstotkov vprašanih je dejalo, da je to njihova največja skrb, kar je močno povečanje od decembra.
Schumerjeva napoved je prišla dan po tem, ko je predsednik predstavniškega doma Mike Johnson, republikanec, dvomil v prihodnost kakršnega koli senatnega dogovora o meji, češ da Biden ne potrebuje nove zakonodaje, da bi rešil težavo. “Kolikor smo slišali, ta tako imenovani dogovor ne vključuje sprememb transformacijske politike, ki so potrebne za dejansko zaustavitev mejne katastrofe,” je dejal Johnson.
Nasprotovanje republikancev
Toda nekateri republikanci nasprotujejo kolegom v lastni stranki, ki so napadli zakon, ne da bi vedeli, kaj je v njem. “V senatu in predstavniškem domu so nekateri, ki to obupno poskušajo sabotirati,” je povedal predstavnik Dan Crenshaw iz Teksasa. Slednje namiguje, da je slepo republikansko nasprotovanje v veliki meri osredotočeno na to, da Bidnu ne bi pomagali, da bi se izognil vprašanju priseljevanja v novembrskih volitvah. “Zdi se, kot da smo ostali proti zakonu. Ampak to preprosto ni res. Želim zavarovati mejo. To sem rekel svojim volivcem, da bom storil,” je dodal Crenshaw.
V Teksasu so za jutri napovedali ogromen protest. Konvoj tovornjakov z imenom “Take out border back” je v ponedeljek zapustil Virginijo in se odpravlja proti meji. Organizatorji protesta napovedujejo prihod 700.000 ljudi. Od Bidna zahtevajo ukrepanje za zmanjšanje migracij. “Smo samo navadni državljani, kmetje, rančerji, upokojeni policisti. Nismo neki nori teoretiki zarote. To bo mirno srečanje Američanov vseh političnih razredov in vseh etničnih pripadnosti. Imamo tovornjakarje, starše, motoriste… Če bi ljudje lahko pripeljali konje, bi to tudi storili. Vem, da govorimo o 700.000 ljudeh in morda več kot to,” je za New York Post povedala organizatorka Kim Yeater. Trdi, da niso proti priseljevanju, a da so “stvari ušle izpod nadzora”.
Spomnimo, resen konflikt med zvezno vlado in Teksasom je izbruhnil zaradi migrantske problematike. Guverner Teksasa, republikanec Greg Abbott, je na mejo namestil žico, a je vrhovno sodišče odredilo odstranitev žice. Abbott trdi, da ima Teksas pravico do “samoobrambe” in se bo po potrebi zoperstavil zveznim silam. Podprlo ga je 26 republikanskih guvernerjev, ki pravijo, da so Teksasu pripravljeni zagotoviti vojaško podporo.
vir; Foto: Zajem zaslona X; Portal24