Zdravniška društva: Evtanazija ni združljiva z našim poslanstvom
V Sloveniji se že nekaj časa odvijajo javne razprave in pobude za legalizacijo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kljub temu se večina zdravniških društev, največje verske skupnosti in desni politični spekter temu odločno upirajo. Trdijo, da je evtanazija v nasprotju z zdravniškim poklicem in etiko ter namesto tega predlagajo razvoj paliativne oskrbe.
Predsednik zdravniškega društva Ratko Komadina pojasnjuje, da evtanazija pomeni sodelovanje ali uboj bolnika, kar ne sodi v zdravniški poklic. Čeprav moramo spoštovati voljo pacienta, ki ne želi nadaljevati zdravljenja, je sodelovanje zdravnika pri končanju življenja nesprejemljivo.
Zdravniki smo zavezani ohranjanju človekovega zdravja in življenja, kar je tudi naše osnovno poslanstvo. Nedopustno je, da predlagani zakon zdravnikom nalaga izvedbo evtanazije, kar je v diametralnem nasprotju z našim osnovnim poslanstvom, zato smo tudi večinsko proti in ne želimo prevzeti vloge izvajalca zakona.
Slovensko zdravniško društvo
Strahovi pred zlorabami in zgodovinske vzporednice
Nasprotniki evtanazije pogosto opozarjajo na morebitne zlorabe. Po njihovem mnenju številni hudo bolni ob koncu življenja niso sposobni polnega avtonomnega odločanja, zato lahko o njihovi usodi odločajo drugi. Takšne razmere lahko ljudi, ki živijo osamljeni ali v težkih socialno-ekonomskih pogojih, vodijo k odločitvi za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, saj se lahko čutijo kot breme za družino ali občutijo pritiske svojcev.
Nasprotniki legalizacije pomoči pri prostovoljnem končanju življenja večkrat potegnejo vzporednice z nacističnim programom evtanazije T4, v okviru katerega so nacisti usmrtili okoli četrt milijona prizadetih, neozdravljivo bolnih in duševnih bolnikov. Takšne zgodovinske primerjave so močne in čustvene, vendar poudarjajo resne pomisleke glede možnih zlorab.
Stališče zdravniških organizacij
Slovenske zdravniške organizacije vztrajajo, da evtanazija ni v skladu z zdravniškim poklicem. Namesto tega predlagajo razvoj paliativne oskrbe, ki pacientom omogoča lajšanje bolečin in trpljenja ob ohranjanju človeškega dostojanstva. Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je na novinarski konferenci pojasnil, da zdravniki od Hipokrata do danes ostajajo zavezani ohranjanju in spoštovanju človeškega življenja, kar je v diametralnem nasprotju z izvedbo evtanazije.
“Številni hudo bolni ob koncu življenja niso sposobni polnega avtonomnega odločanja, tudi opredelitev te sposobnosti ni preprosta, zato lahko o njih odločajo drugi. Mnogi živijo osamljeni v domovih starejših občanov ali v težkih socialno-ekonomskih razmerah in jih takšne razmere lahko vodijo v odločitev o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Lahko se čutijo kot finančno ali čustveno breme družinskim članom, lahko občutijo tudi pritiske svojcev. Nekateri pa preprosto ne želijo več živeti, bodisi zaradi izgube veselja do življenja ali pa zaradi socialne izoliranosti, ki postaja čedalje večji družbeni problem. Možne zlorabe bodo tudi na področju presaditve organov, vseh možnosti zlorab pa še ni mogoče predvideti v celoti,” opozarjajo v Slovenskem zdravniškem društvu.
Ugovor vesti in etične dileme
Predsednik zdravniškega društva Ratko Komadina napoveduje, da bodo zdravniki, če bo zakon sprejet, izkoristili ugovor vesti. “Napovedujem, da bodo kolegice in kolegi po vrsti uveljavljali ugovor vesti,” je dejal. Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović pa je pojasnila, da nasprotujejo predlogu zakona predvsem zaradi osnovne želje zdravnika pomagati bolniku.
Ta sprememba se že izvaja v nekaterih državah po Evropi in po svetu in je razumljena kot neke vrste napredek medicine in družbe, vendar se v luči daljšega zgodovinskega obdobja postavlja veliko vprašanje, ali gre res za napredek ali pa gre za zablodo, kot smo jo poznali pred časom z evgeniko. Ali pa neko posebno zablodo sedanjega časa, kjer strmimo k neki idealni podobi življenja posameznega človeka, vse ostalo, na primer trpljenje ali invalidnost, pa nam, kljub možnostim ljudem pomagati, postaja nepomembno oz. nevzdržno trpljenje.
Bojana Beović
Kirurg in predsednik vladnega strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je predlagateljem zakona očital, da so spisali populističen predlog, ki krši medicinsko etiko. “Noben zakon ni nad kodeksom zdravniške etike. Raje vrnem zdravniško licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko,” je dejal za TV Slovenija.
Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?
Referendumsko vprašanje
Verske skupnosti in opozorila pred zlorabami
Nasprotniki zakonskega predloga vključujejo tudi največje verske skupnosti v Sloveniji. Katoliška cerkev ostro nasprotuje predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, saj je samomor s pomočjo po njihovem mnenju nesprejemljiv. Izražajo skrb zaradi možnosti pasivne prisile k samomoru s pomočjo, kjer bi bolni in ranljivi ljudje občutili pritisk, da se odločijo za “hitra rešitev” občutka odvečnosti.
Mufti islamske skupnosti Nevzet Porić je v nagovoru poudaril, da je evtanazija v islamu prepovedana. “Naše stališče je jasno. Evtanazija je kršitev etičnih, pravnih, verskih in medicinskih kodeksov. Zdravstveni poseg, čigar cilj je namerna prekinitev življenja, je neetičen in greh, tudi če je opravljen na željo bolnika. Evtanazija je v islamu prepovedana,” je dejal.
Politični odzivi in ustavna presoja
Izmed slovenskih parlamentarnih strank predlogu zakona močno nasprotujeta opozicijski stranki SDS in NSi, ki poudarjata potrebo po krepitvi paliativne oskrbe. Obe stranki sta vložili zahtevo za ustavno presojo odloka o posvetovalnem referendumu in začasno zadržanje odloka do končne odločitve. Trdita, da je referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nasprotju z ustavo, med drugim s 17. členom, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Pexels