Zgodovinski preobrat: NATO brez ranljivih točk, ruska enklava obkoljena s članicami zavezništva!
Natov vrh, ki je potekal v Vilniusu, je prinesel zgodovinski korak za vse Nato zaveznike. Generalni sekretar Jens Stoltenberg je v ponedeljek zvečer na Twitterju sporočil, da je propad turške blokade vstopa zadnje nordijske države v zavezništvo najpomembnejši rezultat. To pomembno dejanje je okrepilo moč in varnost vseh članic Nata.
S tem korakom je črta od Arktike do Črnega morja postala brez ranljivih točk. Slednje pa je temeljito spremenilo strateški položaj Rusije. Ruska eksklava Königsberg, znana tudi kot Kaliningrad, je zdaj obkrožena s članicami zavezništva, kar je zmanjšalo njen pomen in vrednost.
Recep Tayyip Erdoğan je sicer odigral tvegano, a nekoliko uspešno igro glede vstopa Švedske v Nato. Pred letom dni se je začel nasprotovati vstopu Finske in Švedske v zavezništvo. Trdil je, da je Nato zatočišče za teroriste in da je treba paziti na kurdsko skupnost v teh državah. Stockholm je vložil veliko truda, da bi pomiril Turčijo, medtem ko so druge države upravičeno nasprotovale Erdoğanovi široki definiciji terorizma. Njegova definicija je namreč vključevala vsakogar, ki mu nasprotuje.
Švedska kot pogajalski adut
Turški predsednik je na koncu sprejel odločitev, da bo Švedsko uporabil kot pogajalski adut. Finsko pa je spustil v zavezništvo. Ključni cilj je bil pridobiti nova bojna letala F-16 od ZDA. Ameriški predsednik Joe Biden je bil naklonjen temu, vendar je kongres nasprotoval. Kljub temu je bil dosežen napredek pri prepričevanju kongresnih voditeljev, da je bolje obdržati Turčijo v Natu, kar odobri prodajo letal.
Erdoğan pa je zaradi nakupa ruskega protiraketnega sistema S-400 izgubil najsodobnejša bojna letala F-35, ki jih imajo druge zaveznice v Natu. Kot tolažilno nagrado pa zdaj Nemčija kupuje ta letala.
Poleg tega je tudi turški predsednik spoznal, da prihajajo spremembe glede ruske agresije na Ukrajino. Jevgenij Prigožin, lastnik plačanske skupine Wagner, je nakazal morebitne slabosti ruskega sistema. Jake Sullivan, svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost, pa je poudaril, da kritična masa zagovornikov konca agresije raste tudi v Pekingu.
V tem kontekstu je Recep Tayyip Erdoğan povabil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in napovedal novo srečanje s Putinom. Hkrati pa se je v nedeljskem pogovoru z ameriškim predsednikom Bidnom zavzel za politično izjavo o članstvu Turčije v EU.
Krepitev gospodarskega sodelovanja
V ponedeljek so se srečali Jens Stoltenberg, generalni sekretar Nata, švedski premier Ulf Kristersson in turški predsednik Erdoğan. Na srečanju sta Švedska in Turčija dogovorili, da bosta okrepili gospodarsko sodelovanje prek turško-švedskega skupnega gospodarskega in trgovinskega odbora (JETCO). Cilj je povečati dvostransko trgovino in naložbe ter podpreti prizadevanja za oživitev pristopa Turčije k procesu EU, vključno s posodobitvijo carinske unije EU-Turčija in liberalizacijo vizumskega režima.
Na drugi strani pa Madžarska podpira pristop Švedske k Natu. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je izjavil, da gre le še za tehnično zadevo, da se zaključi dolgotrajni proces ratifikacije v parlamentu. Madžarski parlament je sporočil, da čakajo na pogovor premierja Viktorja Orbána s turškim predsednikom, po tem pa bodo odločali o seji, na kateri bodo ratificirali članstvo Švedske.
Vendar je pomembno poudariti, da Madžarska ne sme pozabiti na kritike, ki jih je prejela zaradi svoje slabše demokracije. Skrb zbujajoče je, da se madžarska politika podreja Moskvi in igra z rusko energijo v prihodnosti, kar lahko ogrozi varnost in stabilnost v regiji.