Vlada je na dopisni seji potrdila predlog Zakona o izplačilu zimskega regresa, ki prinaša novo delovnopravno pravico – pravico delavcev do zimskega regresa. „S tem želimo vsem delavcem v enakem položaju zagotoviti dodatni prejemek, ki bi pripomogel k izboljšanju njihovega zadovoljstva in motivacije za opravljanje dela,“ so navedli na Ministrstvu za finance. Dodali so, da bo zaradi novega prejemka standardna oblika zaposlitve bolj privlačna.
Višina zimskega regresa bo znašala polovico minimalne plače v Sloveniji, izplačilo pa bo treba izvesti najpozneje 18 dni po preteku roka za izplačilo plače za november. Izjemoma bo kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko določila kasnejši rok v primeru nelikvidnosti delodajalca, vendar najpozneje do 31. marca naslednjega leta.
Zimski regres bo oproščen plačila prispevkov za socialno varnost in davka, v okviru že uveljavljenega sistema razbremenitve za izplačila poslovne uspešnosti. „Zakon za leto 2025 določa nekatere izjeme, saj bo mogoče zamik izplačila do 31. marca 2026 koristiti zaradi nelikvidnosti že na podlagi zakona,“ so pojasnili. Dodali so, da bo pod določenimi pogoji za leto 2025 do 18. decembra 2025 mogoče izplačati najmanj četrtino zimskega regresa, preostanek pa do 31. marca 2026.
Možnost kasnejšega izplačila ne bo veljala za javni sektor. „Zimski regres, prejet za leto 2025, se ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev,“ so poudarili na ministrstvu.
Zimski dodatek za upokojence
Predlog zakona ureja tudi izplačilo zimskega dodatka upokojencem. Ker novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju še ne velja, bo dodatek izplačan vsem prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki bodo v letu 2025 prejeli letni dodatek. Izplačilo bo izvedeno do 19. decembra 2025, v primeru naknadno priznane pravice pa skupaj z izplačilom redne pokojnine za maj naslednjega leta.
„Višina dodatka je enaka za vse prejemnike letnega dodatka in znaša 150 evrov,“ so navedli. Do zimskega dodatka bodo upravičeni tudi tisti, ki prejemajo delne ali sorazmerne pokojnine, ter uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo s krajšim delovnim časom. Dodatek se bo izplačal v sorazmernem delu, če je pravica priznana ali prenehana med letom.
„Ker namen zimskega dodatka ni izguba drugih pravic iz javnih sredstev, se dodatek ne šteje v dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do teh pravic,“ so poudarili na ministrstvu.
Prenova sistema normirancev
Predlog zakona prinaša tudi spremembe v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. „Namenjen je predvsem administrativni poenostavitvi v začetnih fazah poslovanja in pri majhnem obsegu poslovanja,“ so pojasnili. Dodali so, da se je v praksi pokazalo več anomalij, ki so zahtevale prilagoditve.
Cilj sprememb je zmanjšati tveganja obstoječega sistema in omejevanje vstopa v sistem normiranih odhodkov. „Hkrati želimo zmanjšati sivo ekonomijo ter povečati motivacijo za širitev podjetniške aktivnosti,“ so navedli.
Predlog vključuje zvišanje prihodkovnega pogoja za vstop v sistem za t. i. polne normirance s 60.000 na 120.000 evrov, za t. i. popoldance pa s 30.000 na 50.000 evrov. Prag za obvezen izstop iz sistema se zvišuje na 120.000 evrov za polne normirance, 50.000 evrov za popoldance in 85.000 evrov za ostale zavezance.
„Uvedba progresivne davčne stopnje 20 odstotkov in 35 odstotkov nad določeno davčno osnovo bo pripomogla k pravičnejši obdavčitvi,“ so dodali na ministrstvu. Prehod na višjo stopnjo bo pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 120.000 evrov pri polnih normirancih in 50.000 evrov pri popoldancih.
Med predlaganimi rešitvami je tudi sprememba obravnave davčnega leta začetka opravljanja dejavnosti ter uvedba petletnega obdobja za ponovni vstop v sistem. „Navedeni spremembi naslavljata anomalije sistema oziroma zlorabe, ki jih je zaznal davčni organ,“ so pojasnili na ministrstvu.
Foto: Freepik