ZN se umikajo z Malija, ZDA krivijo Prigožina
Varnostni svet Združenih narodov je v petek soglasno glasoval za konec desetletja trajajoče mirovne misije v Maliju. Vojaška hunta zahodnoafriške države je pred tem 13.000-članske sile ZN, nenadoma pozvala naj zapustijo Mali. Hkrati je iz Washingtona prišla obtožba, da za vsem stoji ruska plačanska skupina Wagner.
Konec operacije ZN, znane kot MINUSMA, je sledil letom napetosti in vladnih omejitev, ki so ovirale zračne in kopenske mirovne operacije. Do napetosti je prišlo, ko se je Mali leta 2021 povezal z rusko plačansko skupino Wagner, ki je tja poslal svoje plačance. Wagner je v zameno zagotovil materialni in politični dobiček.
Malijske oblasti se že od leta 2012 bojujejo proti tamkajšnjim islamistom, ki so poskušali zavladati v tej državi. Varnostni svet je zato leta 2013 tja napotil MINUSMA, in sicer z namenom zaustaviti prelivanje krvi in uvesti nek red. Namesto tega je prišlo do nadaljnjega poslabšanja razmer in dveh državnih udarov, najprej leta 2020 in nato leta 2021.
Varnostni svet je zato zdaj sprejel resolucijo, ki so jo pripravili Francozi. V resoluciji od misije ZN zahtevajo, naj začne s “prenehanjem svojih operacij, prenosom nalog ter urejenim in varnim umikom in umikom svojega osebja, s ciljem zaključiti ta proces do 31. decembra 2023.”
200 milijonov dolarjev
Med glasovanjem Varnostnega sveta je Bela hiša obtožila Wagnerjevega voditelja Jevgenija Prigožina, da je pomagal načrtovati odhod mirovnih sil ZN iz Malija. Sporočili so, da ima informacije, ki kažejo, da so malijske oblasti v zadnjih dveh letih Wagnerju plačale več kot 200 milijonov dolarjev.
“Kar ni tako dobro znano, je, da je Prigožin pomagal načrtovati ta odhod v korist Wagnerjevih interesov,” je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Bele hiše za nacionalno varnost John Kirby. “Vemo, da so visoki malijski uradniki sodelovali neposredno s Prigožinovimi zaposlenimi, da bi obvestili generalnega sekretarja ZN, da je Mali preklical svoje soglasje za misijo MINUSMA,” je dejal Washington.
Po drugi strani pa je namestnica ruskega veleposlanika pri ZN Ana Evstignejeva v svojem govoru v Varnostnem svetu odvrnila, da je Mali sprejel “suvereno odločitev”. “Radi bi potrdili našo podporo Bamaku v njegovem prizadevanju, da prevzame polno odgovornost in igra vodilno vlogo pri stabilizaciji malijske države. Rusija bo Maliju še naprej nudila celovito podporo za normalizacijo razmer v tej državi dvostranski osnovi,” je dejala Evstignejeva.
Resolucija Varnostnega sveta pooblašča MINUSMA, da se do 30. septembra “v svoji neposredni bližini” odzove na takojšnje grožnje nasilja nad civilisti in prispeva k varni dostavi humanitarne pomoči, ki jo vodijo civilisti. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozvan, naj z malijskimi oblastmi začne delati na načrtu za prenos MINUSMA in ga predstavi Varnostnemu svetu do 15. avgusta. Mali pa je pozvan, naj med umikom MINUSMA v celoti sodeluje z ZN.