Nove raziskave ameriške Univerze Rice razkrivajo, da je nastanek Jupitra močno preoblikoval zgodnji sončni sistem. Planet je s svojo gravitacijo izrezoval obroče in vrzeli v plinsko-prašnem disku okoli Sonca ter s tem vplival na oblikovanje Zemlje in drugih notranjih planetov.
V študiji, objavljeni v znanstveni reviji Science Advances, sta planetarna znanstvenika André Izidoro in Baibhav Srivastava uporabila hidrodinamične modele ter računalniške simulacije zgodnjega Osončja. Ugotovila sta, da je Jupitrova hitra rast destabilizirala disk plina in prahu, ki je obdajal Sonce.
Njegova ogromna gravitacija je po disku povzročala valove in motnje, ki so preprečevale manjšim delcem, da bi se spiralno premikali proti Soncu. Namesto tega so se zbirali v goste pasove. „V teh pasovih so se delci lahko združili v planetezimale – kamnita semena planetov,“ so pojasnili raziskovalci.
Izidoro in Srivastava sta ugotovila, da planetezimali, nastali v teh pasovih, niso pripadali prvi generaciji gradnikov sončnega sistema. „Ti objekti predstavljajo drugo generacijo, rojeno pozneje v zgodovini sistema,“ so poudarili avtorji raziskave. Njihov nastanek časovno sovpada z rojstvom hondritov – kamnitih meteoritov, ki hranijo kemične in kronološke sledi zgodnjih faz Osončja.
„Hondriti so kot časovne kapsule iz zore sončnega sistema,“ je dejal Izidoro, docent za zemeljske, okoljske in planetarne znanosti na Univerzi Rice. Dodal je, da „so na Zemljo padali več milijard let, kjer jih znanstveniki zbirajo in preučujejo, da bi razumeli naš kozmični izvor“. Po njegovih besedah je bila dolgo skrivnost, zakaj so se nekateri od teh meteoritov oblikovali tako pozno – več milijonov let po prvih trdnih snoveh. „Naši rezultati kažejo, da je Jupiter sam ustvaril pogoje za njihov zapozneli nastanek,“ je poudaril.
Jupiter je prekinil pretok materiala proti Soncu
Raziskava ponuja tudi odgovor na drugo vprašanje: zakaj so Zemlja, Venera in Mars nastali blizu Sonca, okoli ene astronomske enote, in se niso spiralno pomikali navznoter, kot se dogaja v mnogih drugih planetarnih sistemih.
„Jupiter je zrasel zgodaj in odprl vrzel v plinskem disku,“ je pojasnil Srivastava. S tem je po njegovih besedah „prekinil pretok plinaste snovi proti notranjemu Osončju in zavrl migracijo mladih planetov navznoter“. Rezultat je bil, da so se rastoči svetovi, med njimi tudi Zemlja, ohranili v svojem območju. „Jupiter ni postal le največji planet – postavil je arhitekturo celotnega notranjega Osončja,“ je dodal Izidoro.
Avtorji poudarjajo, da ugotovitve raziskave potrjujejo opažanja sodobnih astronomov, ki z observatorijem ALMA (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array) v Čilu spremljajo mlade zvezdne sisteme. „Če pogledamo te mlade diske, vidimo začetek nastajanja velikanskih planetov in preoblikovanja njihovega rojstnega okolja,“ so navedli raziskovalci.
Izidoro je dodal, da „naš sončni sistem ni bil nič drugačen“. Po njegovih besedah je „Jupitrova zgodnja rast pustila pečat, ki ga lahko še danes beremo – zaklenjen v meteoritih, ki padejo na Zemljo“.
Foto: Pixabay/WikiImages/fotografija je simbolna