Veliki deli toplovodnih koralnih grebenov so po ugotovitvah novega mednarodnega poročila dosegli točko, po kateri bi njihovo propadanje lahko postalo neizogibno. Grebeni, ki jih znanstveniki pogosto imenujejo „deževni gozdovi oceanov“, veljajo za ene najbolj raznolikih ekosistemov na Zemlji, hkrati pa so ključni za zaščito obal, prehransko varnost in preživetje milijonov ljudi. Po navedbah raziskave se svetovno povprečje temperature že približuje 1,4 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, kar koralnim ekosistemom povzroča nepopravljivo škodo.
V najnovejšem poročilu več kot sto raziskovalcev z različnih univerz, med njimi z Univerze v Exeterju in Potsdamskega inštituta za raziskave podnebnih vplivov, opozarja na več kot 20 t. i. prelomnih točk v svetovnem podnebnem sistemu. Ti elementi vključujejo ne le koralne grebene, temveč tudi grenlandski in antarktični ledeni pokrov, amazonski deževni gozd ter ključne oceanske tokove.
Eden izmed avtorjev poročila, profesor Nico Wunderling z Goethejeve univerze v Frankfurtu, je kot navaja Tagesschau pojasnil, da je človeštvo „nevarno blizu“ preseganju meje 1,5 stopinje segrevanja, pri kateri se lahko sproži verižno prevračanje podnebnih sistemov. Po njegovih besedah bi to pomenilo obdobje „zelo visokega tveganja“ za planet.
Taljenje grenlandskega in zahodnoantarktičnega ledu sprožilo nadaljnje oslabitve oceanskih tokov. Ti so pomembni za uravnavanje svetovnih temperatur, njihovo prevrnitev pa bi lahko povzročila nižje temperature nad Evropo in Severno Ameriko ter občutno zvišanje morske gladine. Wunderling je opozoril, da bi v takšnem scenariju obalna mesta, kot so New York, Hamburg in Džakarta, utrpela „hude posledice zaradi poplav in dviga morja“.
Znanstveniki hkrati poudarjajo, da je določitev točne temperature, pri kateri pride do nepovratnih sprememb, še vedno negotova, navaja Tagesschau. Pri grenlandski ledeni plošči se ocenjuje, da leži med 0,8 in 3,4 stopinje nad predindustrijsko ravnjo. Posledice prevrnitve pa se lahko razvijajo stoletja ali celo tisočletja.
Obstajajo tudi pozitivne prelomne točke
Kljub opozorilom poročilo, ki ga povzema Tagesschau, prinaša tudi nekaj spodbudnih sporočil. Znanstveniki izpostavljajo t. i. pozitivne prelomne točke – premike, ki bi lahko zmanjšali globalno segrevanje. Mednje sodijo razmah obnovljivih virov energije, vse večja dostopnost električnih vozil in postopno opuščanje fosilnih goriv. Vetrna in sončna energija sta že danes v številnih državah cenejši od nafte in premoga, kar bi lahko sprožilo samokrepitveni učinek prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo.
Wunderling poudarja, da kljub zaskrbljujočim ugotovitvam Pariški sporazum o podnebnih spremembah iz leta 2015 še ni izgubljen. Po njegovih besedah bi bilo možno globalno segrevanje do konca stoletja znižati nazaj pod 1,5 stopinje, če bi svet hitro in odločno zmanjšal emisije ter vzporedno uporabil tehnologije za odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja.
Poročilo opozarja tudi na pomen prihajajoče svetovne podnebne konference COP30, ki bo prihodnje leto potekala v brazilskem mestu Belém, sredi amazonskega pragozda. Prav ta pa velja za enega ključnih „nagibnih elementov“ svetovnega podnebnega sistema, navaja Tagesschau. Z zmanjševanjem gozdnih površin se izgublja sposobnost deževnega gozda, da sam ustvarja svoje podnebje, kar vodi v postopno sušenje in nevarnost preobrazbe v savano.
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je zato predstavil pobudo za ustanovitev mednarodnega sklada za zaščito tropskih gozdov, v katerega namerava Brazilija vložiti več milijard evrov. Po mnenju raziskovalcev je ohranjanje teh gozdov eden ključnih korakov za stabilizacijo globalnega podnebja, vendar mora svet hkrati „ostati zavezan“ hitremu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.
Foto: Pexels