Znanstveniki opozarjajo: Zemljo ogroža “fosfogedon”
Znanstveniki opozarjajo, da našemu planetu grozi onesnaženje s fosforjem ali kot so ga poimenovali – “fosfogedon”. Izražajo tudi bojazen, da bi lahko zloraba fosforja povzročila pomanjkanje fosfatnih gnojil, kar bi motilo proizvodnjo hrane v svetovnem merilu.
Prekomerna uporaba fosforja namreč izčrpava zaloge, ki so ključne za svetovno proizvodnjo hrane, in tako prispeva h podnebni krizi.
Prekomerna uporaba fosforja poveča sproščanje metana po planetu
Znanstveniki so opozorili, da proces izpiranja fosfatnih gnojil s polj skupaj z odpadno vodo, ki nato teče v reke, jezera in morja, povzroči razširjeno cvetenje alg in ustvarjanje vodnih mrtvih con, ki ogrožajo staleže rib.
Poleg tega pretirana uporaba tega elementa povečuje sproščanje metana po vsem planetu. Slednje hkrati vpliva tudi na povečano globalno segrevanje in naraščajočo podnebno krizo, ki jo povzročajo emisije toplogrednih plinov.
“Prišli smo do kritične točke. Morda bi se lahko vrnili na staro, a zdaj se moramo res spametovati in začeti veliko bolj pametno uporabljati fosfor. Če tega ne storimo, ga bomo soočiti s katastrofo, ki smo jo poimenovali ‘fosfogedon’,” je dejal profesor Phil Haygarth z univerze Lancaster.
“Brez fosforja na Zemlji ni življenja”
Fosfor je leta 1669 odkril nemški znanstvenik Hennig Brandt, ki ga je izoliral iz urina. Izkazalo se je, da je fosfor za življenje potreben. Kosti in zobje so večinoma sestavljeni iz minerala kalcijevega fosfata, spojine, pridobljene iz njega, in ta element je prisoten v naši DNK in celičnih membranah.
“Preprosto povedano, brez fosforja na Zemlji ni življenja,” je pojasnila profesorica Penny Johnes z Univerze v Bristolu.
Fosfor pomaga rasti pridelkov
Svetovni pomen tega elementa je v njegovi uporabi, fosfor namreč pomaga pri rasti pridelkov. Vsako leto se na svetu proda približno 50 milijonov ton fosfatnih gnojil. Ta količina igra ključno vlogo pri prehrani osmih milijard prebivalcev našega planeta. Toda večja nahajališča fosforja najdemo le v nekaj državah: največje količine imajo Maroko in Zahodna Sahara, drugo največje nahajališče je Kitajska, tretje pa Alžirija.
Zaradi naraščajočega pritiska na nahajališča se strokovnjaki bojijo, da bi se lahko svet v nekaj letih soočil z izčrpanostjo zalog fosforja. Mnoge države pa se zato trudijo, da bi ga pridobile, da bi tako nahranile svoje prebivalstvo. Takšne napovedi skrbijo mnoge analitike. Bojijo se, da bi lahko nekaj kartelov kmalu nadzorovalo večino svetovne zaloge, zaradi česar bi bil Zahod zelo ranljiv za skoke cen.
Rezultat bi bil podoben naftni krizi v sedemdesetih letih.
Potratnost pri uporabi fosfatov na poljih
Analitiki pravijo, da smo pri uporabi fosfatov na poljih potratni. Gnojilo, ki se spere z njih, in izpust odpadne vode, bogate s fosforjem, povzročata obsežno onesnaženje vode in vplivata na škodljivo cvetenje alg.
Ta problem prizadene tudi nekatera največja sladkovodna območja na svetu, vključno z Bajkalskim jezerom v Rusiji, Viktorijinim jezerom v Afriki in severnoameriškim jezerom Erie. Cvetenje v Erieju je v zadnjih letih povzročilo popolno onesnaženje pitne vode.
Tako kot na kopnem tudi fosfati pomagajo pri rasti vodnih rastlin. Njihova rast medtem zavira cvetenje alg, zato na teh območjih nastajajo vodne mrtve cone.
“Razlog za skrb”
Takšne krize povzročajo dodatne okoljske težave. “Podnebne spremembe pomenijo, da bo zaradi toplejših vremenskih razmer še več cvetenja alg na enoto onesnaženosti s fosfati,” je dejal prof. Bryan Spears iz britanskega centra za ekologijo in hidrologijo v Midlothianu.
“Težava je v tem, da ko te alge umrejo, se lahko razgradijo in začnejo proizvajati metan. Povečanje cvetenja bo torej pomenilo, da bo v ozračje izčrpano več metana, metan pa je 80-krat močnejši od ogljikovega dioksida, ko gre za segrevanje ozračja. To je razlog za resnično zaskrbljenost,” je opozoril Spears.
vir Foto: Pexels