ZZZS: Predlog zakona o ZZZS vsebinsko prazna in neprimerna
Predloga zakona o ZZZS in zdravstvenem informacijskem sistemu ne naslavljata ključnih težav v zdravstvu, so sklenili člani skupščine ZZZS. Predloga zakonov je pripravilo in v javno razpravo poslalo Ministrstvo za zdravje. Člani skupščine so razpravljali o mnenju upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Slednji je predlagal, da se postopek sprejemanja obeh zakonskih predlog ustavi, saj da sta predloga vsebinsko pomanjkljiva in neprimerna.
To stališče so v razpravi zagovarjali tudi predstavniki delodajalcev, upokojencev in kmetov. Branko Meh iz vrst delodajalcev je bil na primer kritičen do predlaganega zmanjšanja števila predstavnikov delodajalcev v skupščini na samo dva.
Ministrstvo za zdravje je pripravilo dva predloga, prvi zakon ureja področje ZZZS, drugi bi uredil področje digitalizacije zdravstva.
Ni izboljšav
Predstavnik kmetov Janeza Beje meni, da predlog zakona o ZZZS ne prinaša nikakršnih izboljšav za zavarovane osebe, na primer z ukrepi za povečanje zdravstvenega kadra. Baje močno dvomi, da bodo njihovi predlog v javni razpravi slišani. Dosedanje izkušnje pri sodelovanju z ministrstvom za zdravje namreč kažejo ravno nasprotno.
Ostra je bila tudi predstavnica upokojencev Rosvita Svenšek. Svenšek namreč ocenjuje, da bi predlagane določbe zakona o ZZZS pomenile razpad javnega zdravstva in na široko odprle vrata privatizaciji in, da se plačnikom prispevkov jemlje avtonomijo.
Dialog
Predstavniki sindikatov so v razpravi izpostavljali, da predloga sicer nista ustrezna, a bi o njiju veljalo razpravljati. Martina Vuk je na primer opozorila, da bi zavračanje pomenilo samoizločitev iz nadaljnjih pogajanj, skozi katera bi oblikovali boljšo vsebino zakona.
Irena Ilešič Čujovič, sicer tudi predsednica upravnega odbora, meni, da je dialog pomemben. Ob tem se sprašuje, zakaj se je ministrstvo odločilo, da “je ZZZS tisti košček v mozaiku, ki ga je treba spreminjati najprej”. Poudarila je, da bi način imenovanja predstavnikov moral ostati avtonomen, ZZZS pa bi moral “ohraniti svojo samostojnost in neodvisnost, saj drugače ni mogoče govoriti o odgovornem nosilcu obveznem zdravstvenem zavarovanju”.
Določene dele je treba dodelati
Jakob Počivavšek se sprašuje, kakšno mestu ima v predlaganem zakonu dolgotrajna oskrba. Poleg tega predlog ZZZS prinaša dodatne pristojnosti, ki da niso dobro razdelane. “Vlogo aktivnega kupca ZZZS brez možnosti vsebinskega nadzora nad izvajanjem storitev, brez možnosti sankcioniranja, si težko predstavljam. Ta del je treba dodelati,” meni Počivavšek.
V razpravi se je dotaknil še predloga zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu, ki je v razpravi ostal nekoliko v ozadju. Med drugim je kritičen do predlaganega oblikovanja javnega podjetja, ki bi vzdrževalo in razvijalo centralni zdravstveni informacijski sistem in načina financiranja.
Potrebni so takojšnji ukrepi
Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je uvodoma dejala, da bi se po predlogu na omenjeno podjetje prenesla namensko zbrana sredstva za zdravstveno varstvo iz blagajne ZZZS. Tako predviden načni financiranja na ZZZS “odločno zavračajo”.
Predlogu zakona ZZZS je Mlakar namenila več kritik. Med drugim pogrešajo proračunsko varovalko, s katero bi država ob morebitnem primanjkljaju prevzela del odgovornosti in nasprotujejo predlogu, da lahko finančni načrt ZZZS sprejema vlada. “Vlada bi imelo vse odločevalske pristojnosti, hkrati pa bi bila razbremenjena odgovornosti za finančno vzdržnost zdravstvene blagajne,” je opozorila.
Poudarila je, da se na ZZZS sicer strinjajo z nujnostjo zdravstvene reforme. Opozarjajo, da je sistem zdravstvenega varstva trenutno v tako nezavidljivi situaciji, da so potrebni takojšnji kratkoročni ukrepi, reformni ukrepi pa potrebujejo strateški pristop. ZZZS ni bil povabljen k pripravi nobenega od danes obravnavanih zakonskih predlogov, je dejala Mlakar.
Zakona se morata korenito spremeniti
Skupščina je po razpravi oblikovala nov sklep in brez glasu proti sklenila, da vsebina zakonov, kot je predlagana v okviru javne razprave, ne naslavlja ključnih težav v zdravstvu, prav tako predlagani vsebini nista primerni za vložitev v zakonodajni postopek. Posledično pričakujejo, da se bo v času javne razprave in pogajanj v okviru ESS vsebina obeh zakonov “korenito, tudi konceptualno spremenila”.
Skupščina meni, da je treba zagotoviti, da ima ZZZS vlogo edinega nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja ter da se zagotovi avtonomija ZZZS, vključno s postopki imenovanja članov organov in sprejemanja aktov, za ključne spremembe pa mora biti doseženo soglasje v okviru socialnega dialoga.
Od Ministrstva za zdravje in socialnih partnerjev zahtevajo, da se v pogajalsko skupino Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) vključi tudi predstavnike službe ZZZS.
vir Foto: STA