CNN: Wagner je od članice Nata poskušal kupiti orožje
Zaupni dokument ameriških obveščevalcev nakazuje, da je zasebno vojaško podjetje Wagner od članice Nata Turčije, poskušalo kupiti orožje in vojaško opremo, navaja CNN. Dokument kaže, da je Wagner pripravljen za nadaljnjo krepitev svojih zmogljivosti pripravljen vložiti tudi svoja denarna sredstva.
Kot članica Nata, Turčija velja za partnerico ZDA in drugih držav, ki neposredno vojaško podpirajo Ukrajino. Turčija je javno izrazila nasprotovanje ruski invaziji. Turčija je tudi dom glavne ameriške vojaške baze, kjer je shranjeno jedrsko orožje. Slednje služi kot dodatno opozorilo za odvračanje ruske agresije na članice Nata.
Po poročilu ameriške obveščevalne službe, navedenem v dokumentu, se je Wagnerjevo osebje v začetku februarja sestalo s “turškimi stiki” z namenom “nakupa orožja in opreme iz Turčije”, ki bi jo Wagnerjevi plačanci, ki se borijo skupaj z ruskimi silami v Ukrajini, tudi uporabili.
Turško orožje so nameravali uporabiti tudi v Maliju
Kdo so bili ti “stiki” in ali je turška vlada vedela za srečanja, ni jasno. Dokazov, da je prišlo do napredka v dogovoru glede prodaje orožja Wagnerju ni. Kljub temu bi možnost, da Natova zaveznica orožje prodaja ruskim plačanskim silam, verjetno povzročila resno zaskrbljenost v Washingtonu in zapletla odnose Ankare z drugimi članicami Nata.
Dokument, ki je bil objavljen pod naslovom Mali, Rusija, Turčija: Wagner išče orožje v Ankari, razkriva podrobnosti februarskih srečanj in nakazuje, da to ni bil prvi tovrstni poskus oboroževanja Wagnerjevcev. Wagner naj bi orožje in opremo iz Turčije domnevno nameraval uporabiti tudi v Maliju, afriški državi, kjer deluje Wagner.
Poleg tega iz dokumenta izhaja, da namerava paravojaška skupina še naprej novačiti zapornike iz ruskih zaporov. CNN pristnosti dokumenta ni neodvisno preveril. Ameriški uradniki so medtem navedli, da je večina razkritih informacij pristnih.
Turška vlada je vzdrževala tesne vezi z Moskvo
Tiskovni predstavnik State Departmenta je poudaril, da “ministrstvo za obrambo in obveščevalna skupnost aktivno pregledujeta in ocenjujeta veljavnost” dokumentov, ki so pricurljali v javnost. Dodal je, da “nista v položaju potrditi ali komentirati nobenih posebnih informacij, ki jih vsebujejo.”
Ameriški uradniki se že dolgo spopadajo s zapleteno resničnostjo edinstvenega odnosa Turčije z Moskvo. Gre namreč za vojaško zavezništvo, katerega namen je zaščititi obmejno državo pred potencialno grožnjo ruske širitve. Turška vlada je sicer izrazila nasprotovanje ruski invaziji na Ukrajino, a je za razliko od mnogih članic Nata, z vlado v Moskvi ohranila tesne vezi.
Turška vlada je te povezave uporabila tudi, da bi prisilila rusko vlado, da konča vojno. Tako se je prejšnji teden turški zunanji minister Mevlut Cavasoglu v Ankari srečal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Turška vlada je bila eden od posrednikov pri dogovoru, ki je omogočil varen tranzit ukrajinskega žita skozi Črno morje brez ruske grožnje.
Erdogan se je srečal z Zelenskim in Putinom
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je pred tem postavil za posrednika v sporu med Rusijo in Ukrajino. Tako se je januarja ločeno pogovarjal s Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenskemu je povedal, da je Turčija pripravljena prevzeti vlogo posrednice za trajni mir med državama in da bi lahko olajšala diplomatska prizadevanja glede jedrske elektrarne Zaporožje.
Erdogan je v pogovoru s Putinom dejal, da je treba pozive k miru in pogajanja podpreti z enostransko napovedjo prekinitve ognja in vizijo “pravične rešitve”. Putin je odgovoril, da je Moskva odprta za “resen dialog” in, da mora Kijev sprejeti “nove teritorialne realnosti”.
Dokumenti Pentagona kažejo, da so se predstavniki Wagnerja s svojimi turškimi stiki srečali le mesec dni po Erdoganovih pogovorih s Putinom in Zelenskim.
Turška podjetja so pomagala Belorusiji pri izogibanju sankcijam
Direktor CIA Bill Burns je dejal, da njegova obveščevalna agencija ocenjuje, da Putin “ne misli resno glede pogajanj na tej stopnji” vojne v Ukrajini. Napredek Ukrajine na bojišču, pa da bo najverjetneje oblikoval možnosti za konec konflikta, ki je v teku.
Drugi dokument, ki ga je pridobil CNN, razkriva, kako so turška podjetja pomagala Belorusiji, drugi ključni Putinovi zaveznici, da se je izognila sankcijam.
ZDA so skušale zatreti takšne poskuse izogibanja sankcijam, tudi s strani podjetij s sedežem v državah, ki so zaveznice ZDA. Ameriško finančno ministrstvo je uvedlo sankcije proti dvema turškima podjetjema, ki po njegovih besedah podpirata ruski vojaško-industrijski kompleks v nasprotju z obstoječimi sankcijami.
vir Foto: Wikimedia