Uporabni idioti, ki streljajo, pretepajo in kričijo
V teh dneh je javnost šokiral atentat na slovaškega predsednika vlade Roberta Fica. Na srečo je premier preživel in upam, da bo z njim vse v redu. Je pa ta dogodek postavil pod vprašaj varnostne protokole. Dogodek je pokazal, kako nevarno je lahko, če se varovana oseba prosto sprehodi med ljudi. Kljub številnim varnostnikom je atentator izstrelil kar pet strelov v premierja. Ta incident pa nas, ob varnostnih vprašanjih, opozarja tudi na to, kako nevarni so lahko posamezniki, ki slepo sledijo in verjamejo propagandi. Pogovorno jim rečemo “uporabni idioti.
Uporabni idioti
Izraz “uporabni idiot” (ang. “useful idiot”) se uporablja za opisovanje osebe, ki nevede podpira ali promovira cilje in ideje drugih. Pogosto gre za politične, brez da bi se oseba zavedala njihove prave narave ali posledic. Ta oseba je tako zmanipulirana, da verjame v propagando, lažne novice ali ideologije, kot da gre za suho zlato. Atentat na premierja Fica je žalosten primer tega pojava. Atentator je verjel, da bo s svojim dejanjem prekinil Ficovo ukinjanje njihovega nacionalnega medija. To je povedal tudi sam.
Slovaški atentator je bil torej prepričan, da bo s svojim dejanjem storil nekaj dobrega. V svojih očeh verjetno celo junaškega. Enako kot možakar, ki je napadel poslanca Grimsa na stopnicah pred Državnim zborom, možakar ki je napadel skrajno levo aktivistko Niko Kovač in enako kot možakar v Ljubljani, ko je na protestu kričal: “Ubi Janšu!” in upal, da bo vplival na ljudi okoli sebe. Bolj se vsi omenjeni “uporabni idioti” ne bi mogli motiti o svoji vlogi in pomenu. Podobno zmotno, kot danes še vedno zajeten del slovenske javnosti verjame, da je Robert Golob vrhunski menedžer in da katastrofalni rezultati te vlade niso posledica njegovih odločitev.
Moč medijev
V današnji informacijski dobi imajo mediji velik vpliv na oblikovanje našega razumevanja sveta. Z nenehnim tokom novic, mnenj, analiz in komentarjev, postajamo vedno bolj odvisni od tega, kako se nam predstavlja dogodke in realnost okoli nas. To neposredno vpliva na naše oblikovanje prepričanj in posledično na naše odločitve. Človek z napačnimi informacijami težko sprejema dobre odločitve in slovaški primer atentata to potrjuje.
Mediji izbirajo, katere zgodbe bodo poudarjali in kako jih bodo predstavili. Ta izbira določa, kaj postane del javne zavesti in kaj ne.
Mediji izbirajo, katere zgodbe bodo poudarjali in kako bodo te zgodbe predstavili. Ta izbira določa, kaj postane del javne zavesti in kaj ostane neopaženo. Če dan za dnem poročajo o določenih temah, ustvarjajo vtis, da so te teme pomembnejše. Nasprotno pa z zanemarjanjem drugih tem sporočajo, katere teme niso vredne pozornosti. Tak primer smo imeli v Sloveniji pred kratkim, ko se je v centru Ljubljane na protestu zbralo cca 30.000 upokojencev. To je za slovenske razmere res veliko, pa nacionalni medij o tem sploh ni poročal. (Prav veliko dobrega si o takšnih urednikih medija res ni mogoče misliti.)
Premier Robert Golob in preiskovalka
Podoben primer so dejanja Roberta Goloba glede financiranja novinarjev in medijev zato, da je prišel na oblast. V spregi osrednjih medijev z organi pregona se zdi, kot da omenjenega delovanja preprosto ni. Mediji ne poročajo, organi pregona ne preganjajo. Gre za dejanja diktatorja na Slovenskem, ki bo šlo v učbenike nekoč, ko se poslovi od svojega stolčka. Krčevit boj – najprej PROTI ustanovitvi preiskovalne komisije v DZ o Golobovem delovanju, zdaj pa ZA vodenje (!) te iste komisije s strani njegovih poslancev Gibanja Svoboda, ki praviloma prihajajo iz nekdanjega Golobovega podjetja Gen-I -, mora tudi pri popolnoma nezainteresiranem državljanu sprožiti sum, da nekaj res ni vredu.
Izbira dogodkov IN njihova interpretacija
Poleg izbire tematik, ki jih mediji obdelujejo, je za tvorbo “uporabnih idiotov” ključna tudi interpretacija dogodkov. Isti dogodek je lahko predstavljen kot uspeh ali neuspeh. Kot nevarnost ali priložnost, odvisno od tona, jezika in konteksta, ki ga uporabi medij. Medtem ko Golobova vlada javno aktivno promovira napore pri priznanju Palestine, njeni mediji zamolčijo, da bo do priznanja itak težko prišlo, ker je znotraj vladnega predloga preprosto preveč pogojev. Podobno nagovorom lepotice, ki si želi miru v svetu. Mediji z interpretacijo posameznih dogodkov namreč oblikujejo našo percepcijo resničnosti, ne da bi se mi tega sploh zavedali.
Mediji z interpretacijo posameznih dogodkov oblikujejo našo percepcijo resničnosti, ne da bi se mi tega sploh zavedali.
Zavedati se svojega vpliva z volitvami
Mediji imajo torej moč ustvarjati resničnost. Vendar pa je odgovornost na ljudeh, kako kritično jo sprejemajo. Le skozi kritično razmišljanje in medijsko pismenost namreč lahko zagotovimo, da bomo kot družba sprejemali dobre odločitve. Naša naloga torej je, da ne sprejemamo informacij zgolj pasivno. Aktivno moramo iskati resnico in se učiti razlikovati med dejstvi in fikcijo.
Ne bodi uporabni idiot
Pred nami so volitve v Evropski parlament. So odličen trenutek za razumevanje, kako močno smo potopljeni v svet, ki ni nujno izvorno naš. Lahko smo le “uporabni idioti” nekoga, ki si močno prizadeva za prevlado nad našimi miselnimi procesi. Celo tako močno, da je pripravljen kršiti Ustavo za prevzem najmočnejšega medija v državi (RTV Slovenija). Ob tem pa še iz skupne malhe financirati zgolj svoje medije. In da bo mera polna, se ob tem še delati, kot da je vse lepo in prav.
V pravi svobodi se o svobodi ne govori, temveč se jo predvsem živi. [Edvard Kadič]
Ni in ne bo “vse lepo in prav” toliko časa, dokler nasilni uzurpatorji miselnih procesov slovenske družbe ne izginejo z oblasti. Dokler jih ne zamenjajo in odplaknejo v pozabo ljudje, ki bodo delovali z zavestjo, da je Slovenija država vseh njenih državljanov. Da to ni država le tistih na “pravi” strani političnega prostora, kjer glasovi uporabnih idiotov dobesedno grmijo o svobodi. V pravi svobodi se ne govori ali celo kriči o svobodi, temveč se jo predvsem živi, saj je nekaj samoumevnega. Žal nas je danes vse manj v družbi takšnih, ki kaj kritičnega povemo na račun te oblasti. Vedno več pa je uporabnih idiotov. Ljudi, ki kričijo samo še tisto, kar si želi slišati njihov ljubljeni vodja, njihov ljubljeni sončni kralj.