V letu 2023 javni izdatki za formalno izobraževanje višji za 9,4 odstotka
[STA] – V Sloveniji so v letu 2023 celotni izdatki za formalno izobraževanje znašali 3,8 milijarde evrov ali šest odstotkov BDP. Na ravni države in občin so javni izdatki znašali 3,3 milijarde evrov in so bili v primerjavi z letom prej nominalno višji za 9,4 odstotka, njihov delež v BDP pa se je znižal s 5,3 na 5,1 odstotek, kažejo podatki Sursa.
Večina, 92,3 odstotka, izdatkov za formalno izobraževanje (3,5 milijarde evrov) so v letu 2023 predstavljali skupni (javni, zasebni, mednarodni) izdatki za izobraževalne ustanove, 7,7 odstotka oz. 295 milijonov evrov pa izdatki gospodinjstev zunaj izobraževalnih ustanov.
Dobre tri milijarde evrov ali 92,5 odstotka vseh javnih sredstev za formalno izobraževanje so dobile izobraževalne ustanove, kar je nominalno več za 9,1 odstotka. Najbolj, za 15,4 odstotka, so se povečala sredstva za terciarno izobraževanje. Manjši od povprečnega je bil nominalni porast teh sredstev za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje predvsem zaradi manjšega obseg sredstev za investicije. Ta so bila v predšolskem izobraževanju nižja za 41 odstotkov, v osnovnošolskem pa za petino.
Subvencije
Med vsemi sredstvi izobraževalnim ustanovam so 16,7 odstotka (508 milijonov evrov) predstavljale subvencije za šolnine, šolo v naravi, prehrano, oskrbo v dijaških, študentskih domovih. Večina teh sredstev ali 85,5 odstotka so bile subvencije za vrtce. Na preostalih ravneh izobraževanja so omenjene subvencije v povprečju obsegale tri odstotke vseh javnih sredstev.
Sredstva, ki so bila dodeljena kot transferji zasebnemu sektorju oz. gospodinjstvom za njihovo porabo, praviloma zunaj izobraževalnih ustanov (za štipendije, prevoze, prehrano študentov), so v letu 2023 znašala 246 milijonov evrov (7,5 odstotka vseh javnih sredstev). V primerjavi z letom prej so bila višja za 12,3 odstotka, predvsem zaradi porasta teh sredstev v osnovnošolskem (za 25,5 odstotka) in visokošolskem izobraževanju (za 16,5 odstotka).
Skupni izdatki za izobraževalne ustanove (javni, zasebni in mednarodni) so v preteklem letu obsegali 5,5 odstotka BDP.
Za izobraževalne ustanove je bilo porabljenih 3,5 milijarde evrov, od tega 96 odstotkov za javne in štiri odstotke za zasebne ustanove. 85,9 odstotka vseh sredstev za izobraževalne ustanove so predstavljali javni izdatki, 12,6 odstotka zasebni in 1,5 odstotka izdatki oz. sredstva iz mednarodnih virov.
Skupni obseg zasebnih izdatkov za izobraževalne ustanove
Skupni obseg zasebnih izdatkov za izobraževalne ustanove je bil nominalno večji za osem odstotkov, kar je manj od nominalnega porasta teh izdatkov v 2022 (za 22 odstotkov). Tako kot leto prej se je najbolj povečal obseg teh izdatkov v osnovnošolskem izobraževanju (nominalno za 14,4 odstotka).
V letni primerjavi se je na vseh ravneh izobraževanja povečal tudi obseg sredstev za izobraževalne ustanove iz mednarodnih virov, skupno za 21,3 odstotka. Ta porast je bil sicer v letu 2022 še višji (47,3 odstotka). Večina teh sredstev je bila namenjenih visokošolskim zavodom.
Skupni izdatki za izobraževalne ustanove so bili lani enako kot leto prej nominalno višji za 9,1 odstotka, njihov delež v BDP pa se je zmanjšal s 5,7 na 5,5 odstotka BDP. Ta delež je bil nižji za vse ravni izobraževanja, z izjemo terciarnega.
Tekoči izdatki v javnih in zasebnih izobraževalnih ustanovah so lani znašali 3,2 milijarde evrov ali 91,7 odstotka vseh izdatkov in so bili nominalno višji za 11,3 odstotka. Največji del (76,5 odstotka) je šlo za plače in druga nadomestila za zaposlene. Obseg teh sredstev se je na letni ravni povečal za 11 odstotkov, obseg izdatkov za blago in storitve pa za 12,2 odstotka.
Nemške oblasti so potrdile, da preiskava še poteka, in poudarile, da bodo storile vse za preprečevanje podobnih tragedij v prihodnosti.
Portal24; Foto: Pixabay