Evropska vesoljska agencija (ESA) je sporočila, da obstaja povečana verjetnost, da bi asteroid 2024 YR4 decembra leta 2032 trčil v Luno. Po zadnjih izračunih znaša možnost trka približno štiri odstotke, kar je nekoliko več kot je bila ocenjena nevarnost morebitnega trka z Zemljo ob njegovem odkritju.
Asteroid, katerega premer naj bi znašal med 57 in 67 metrov, so znanstveniki zaznali v začetku letošnjega leta. Sprva je bilo največ pozornosti usmerjene v možnost trka z Zemljo, ki pa je bila po dodatnih opazovanjih – tudi s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb – izključena. Verjetnost, da bi asteroid udaril Zemljo, je takrat znašala največ tri odstotke.
Medtem ko je bila Zemlja izključena kot cilj, se zanimanje znanstvenikov zdaj usmerja k Luni. Kot pojasnjuje ESA, se je verjetnost trka v Lunino površino od začetnih ocen nekoliko povečala in trenutno znaša približno štiri odstotke. Nova opazovanja bodo možna šele sredi leta 2028, ko se bo asteroid znova približal Soncu in postal dostopen za meritve.
»Gre za redek pojav, saj tako veliki asteroidi le redko trčijo v Luno, še redkeje pa imamo vnaprej napovedano možnost opazovanja takšnega dogodka,« je povedal Richard Moissl, direktor Urada za planetarno obrambo pri ESA.
Vidni učinki s površja Zemlje niso izključeni
Po besedah Moissla bi trk vsekakor pustil krater na Lunini površini, vendar trenutno ni mogoče natančno oceniti, koliko materiala bi ob tem odletelo v vesolje in ali bi kateri del ujela Zemljina gravitacija. Kljub temu pri ESA poudarjajo, da dogodek ne predstavlja neposredne nevarnosti za naš planet.
Trk bi lahko bil viden tudi s površja Zemlje, a bo več znanega šele, ko bo mogoče natančneje določiti orbito asteroida v prihodnjih letih. »Trenutno prevladuje predvsem znanstveno zanimanje, saj bi šlo za izjemno priložnost za opazovanje,« je še dejal Moissl.
Dogodek dodatno potrjuje potrebo po izboljšanem sistemu zgodnjega zaznavanja asteroidov. ESA med drugim načrtuje izstrelitev satelita NEOMIR (Near-Earth Object Mission in the Infrared), ki naj bi v začetku tridesetih let deloval z Lagrangeove točke L1 med Soncem in Zemljo. S tega položaja bo mogoče z infrardečo opazovalno tehnologijo odkrivati asteroide, ki prihajajo iz smeri Sonca in jih zemeljski teleskopi težko zaznajo.
»NEOMIR bi asteroid, kot je 2024 YR4, zaznal do enega meseca prej, kar bi znanstvenikom omogočilo dodatni čas za preučitev poti in ukrepanje, če bi bilo potrebno,« pojasnjuje Moissl.
Trk 2024 YR4 z Luno tako ostaja le možnost, a dovolj verjetna, da bo deležna nadaljnjega spremljanja v prihodnjih letih.
Foto: Pixabay/Kanenori (fotografija je simbolna)