James Webb Space Telescope (JWST), največji in najnaprednejši vesoljski teleskop doslej, je s svojo izjemno tehnologijo odprl novo poglavje v raziskovanju eksoplanetov. Evropski raziskovalci so v zadnjih letih intenzivno pripravljali teren za ta prelomni trenutek, ki obljublja vpogled v nastanek planetarnih sistemov in iskanje gradnikov življenja v vesolju. Junija 2025 je teleskop dosegel pomemben mejnik z odkritjem prvega eksoplaneta, TWA 7b, kar odpira vrata novim odkritjem o nastanku in razvoju planetov.
Ekipa pod vodstvom francoske raziskovalke Anne-Marie Lagrange z Observatoire de Paris-PSL in Univerze Grenoble Alpes je z uporabo francoskega koronografa na instrumentu MIRI dosegla zgodovinski uspeh. Teleskop je posnel neposredno sliko eksoplaneta TWA 7b, plinskega orjaka, podobnega Saturnu, ki kroži okoli mlade zvezde TWA 7, oddaljene 110 svetlobnih let.
Planet, desetkrat lažji od prej neposredno posnetih eksoplanetov, leži v disku prahu in ostankov, ki obdaja zvezdo. Odkritje, objavljeno 25. junija 2025 v reviji Nature, pomeni pomemben korak k slikanju manjših, Zemlji podobnih planetov. Koronograf, ki zasenči svetlobo zvezde, je omogočil opazovanje šibkejših objektov, kot so planeti, kar je doslej predstavljalo velik izziv.
Raziskovanje atmosfer in iskanje sledi življenja
JWST ne le slika eksoplanetov, temveč tudi analizira njihove atmosfere, kar je ključno za razumevanje njihovih kemičnih in fizikalnih lastnosti. Teleskop je že zaznal molekule, kot so metan, ogljikov dioksid in vodna para, na eksoplanetih, kot je K2-18b, ki leži v bivalni coni svoje zvezde. Evropski znanstveniki, vključeni v projekte, kot je opazovanje sistema TRAPPIST-1, pričakujejo, da bo JWST v letu 2025 poglobil razumevanje potencialno bivalnih svetov.
Sistem TRAPPIST-1, z več Zemlji podobnimi planeti, je med glavnimi tarčami za iskanje morebitnih znakov življenja. Lisa Kaltenegger, profesorica astronomije na Univerzi Cornell, poudarja, da bi lahko teleskop kmalu odkril prve znake biološke aktivnosti na teh oddaljenih planetih.
Evropski raziskovalci imajo ključno vlogo pri znanstvenih programih JWST. Poleg razvoja koronografa za MIRI so prispevali k načrtovanju opazovanj in analizi podatkov. Evropska vesoljska agencija (ESA), partnerica pri projektu JWST skupaj z Naso in Kanadsko vesoljsko agencijo (CSA), je omogočila izstrelitev teleskopa z raketo Ariane 5 iz Francoske Gvajane.
V ciklu opazovanj za leto 2025 je bilo kar 23 odstotkov časa teleskopa namenjenega raziskovanju eksoplanetov, kar kaže na velik interes znanstvene skupnosti. Evropski znanstveniki so s tem postavili temelje za preboj v razumevanju, kako nastajajo planetarni sistemi in ali lahko v vesolju obstajajo pogoji za življenje.
Foto: Pixabay/tombud/fotografija je simbolna