BBC: Odločitev je padla, Rusi so zdaj v težavah!
Odločitev je padla, Rusi so zdaj v težavah! Američani so se po posvetu z zavezniki namreč odločili, da bodo Ukrajincem poslali kasetne bombe. Slednje je v petek potrdila tudi Bela hiša. Ukrajinci so dali “pisna zagotovila”, da bodo strelivo uporabili na način, ki bo zmanjšal tveganje za civiliste, trdi Washington. Kasetne bombe so prepovedane v več kot 120 državah.
“Potreboval sem nekaj časa, da sem se prepričal, da to storim,” je v intervjuju za CNN priznal ameriški predsednik Joe Biden. Poudaril je, da se je tako odločil, ker Ukrajincem zmanjkuje streliva. Svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je dejal, da so odločitev odlašali, kolikor so lahko.
Odločitev kritizirajo združenja za človekove pravice in nekateri demokrati
Kasetne bombe eksplodirajo v zraku in sproščajo na stotine in tisoče zvončkov, majhnih eksplozivnih naprav. Razpršijo se po velikem območju, da bi uničili več ciljev hkrati.
V vojni v Ukrajini kasetne bombe uporabljajo tako Rusi kot Ukrajinci. Sullivan je novinarjem na petkovem brifingu povedal, da so ameriške kasetne bombe, poslane v Ukrajino, veliko varnejše od tistih, ki jih uporablja Rusija, kar pomeni, da na tleh ostane neeksplodiranih drastično manj “zvonov”, ki leta pozneje predstavljajo grožnjo civilistom.
Ob začetku vojne je Bela hiša sporočila, da bi bil vojni zločin, če bi Rusija uporabila kasetne in vakuumske bombe.
ZN so obsodili uporabo kasetnih bomb
Novico o pošiljanju kasetnih bomb v Ukrajino, teden dni pred vrhom Nata v Vilni, je dan prej prva objavila agencija AP. ZN so obsodili uporabo kasetnih bomb. Marta Hurtado je pred uradom ZN za človekove pravice v petek posvarila, da je treba uporabo tovrstnih bomb takoj ustaviti. Kasetne bombe predstavljajo “resno grožnjo civilnim življenjem še dolgo po koncu konflikta,” je opozorila Amnesty International. Ameriška koalicija za kasetno strelivo, združenje, ki je del velike svetovne koalicije nevladnih organizacij, ki se borijo proti uporabi kasetnih bomb, je dejalo, da bodo tako danes kot v prihodnjih desetletjih povzročale veliko trpljenja.
Rusi so odločitev Washingtona obsodili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se je ameriškemu predsedniku zahvalil za “pravočasen, širok in prepotreben” paket vojaške pomoči v vrednosti 800 milijonov dolarjev, ki bo “Ukrajino približal zmagi nad sovražnikom, demokracijo pa zmagi nad diktaturo.”
Prejšnji teden je načelnik generalštaba ukrajinske vojske Valerij Zalužni opozoril, da ukrajinsko ofenzivo ovira pomanjkanje ustrezne bojne moči. Izrazil razočaranje nad počasnimi dobavami obljubljenega orožja z Zahoda. Pentagon že nekaj časa govori, da razmišljajo o pošiljanju kasetnih bomb.
Nekateri ameriški demokrati so Bidnovo odločitev označili za strašno napako. V skupni izjavi so republikanski voditelji v odborih za zunanje zadeve predstavniškega doma in senata dejali, da bi Bidnova poteza ukrajinskim silam omogočila učinkovitejše ciljanje in odpravo ruskih sil.
Nato ni zavzel stališča do kasetnega streliva
V času pisanja tega članka drugih mednarodnih odzivov ni bilo: generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da Nato ni zavzel stališča do kasetnega streliva. ZDA, Ukrajina in Rusija niso podpisale sporazuma o neuporabi kasetnih bomb, h kateremu se je zavezalo 120 držav. Med temi 120 državami je tudi Nemčija. Toda Nemci so izrazili razumevanje za odločitev Washingtona.
“Prepričani smo, da naši ameriški prijatelji odločitve o dobavi takšnega streliva niso sprejeli zlahka,” je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade. Več kot dve tretjini od 30 članic Nata sta podpisnici konvencije o kasetnem strelivu iz leta 2010.
Agencija Associated Press, ki je prva poročala o novici, poroča, da se je Washington odločil kljub velikim pomislekom glede te vrste streliva, češ da bo poslal bombe z bistveno nižjo stopnjo napak, kar pomeni, da bo po izstrelitvi ostalo veliko manj neeksplodiranih bomb. Bidnov svetovalec Sullivan je dejal, da imajo ameriške kasetne bombe stopnjo napak manj kot 2,5 odstotka. Ruske kasetne bombe imajo stopnjo napak med 30 in 40 odstotki. To pomeni, da bo odločitev predsednika Bidna, da Ukrajini pošlje kasetne bombe, zaobšla ameriško zakonodajo. Zakonodaja namreč prepoveduje proizvodnjo, uporabo ali prenos kasetnega streliva z več kot 1 odstotkom napake.
Nov paket ameriške vojaške pomoči Ukrajini vključuje oklepna vozila Bradley in Stryker, strelivo za havbice in visokomobilni raketni sistem HIMARS. Republikanski predstavnik Michael McCaul, predsednik odbora za zunanje zadeve predstavniškega doma ameriškega kongresa, je pozdravil pošiljanje kasetnih bomb v Ukrajino in poudaril, da je bila ta poteza že zdavnaj zamujena: “Zdaj je čas, da ZDA in njihovi zavezniki oskrbijo Ukrajino s sistemi, ki jih potrebuje, za pomoč pri ključni protiofenzivi, od kasetnega streliva do F-16 in ATACMS. Vsako nadaljnje odlašanje bo stalo nešteto ukrajinskih življenj in podaljšalo to brutalno vojno,” je opozoril McCaul. S taktičnim raketnim sistemom ATACMS bi lahko Ukrajinci zadeli ruske cilje na razdalji 300 kilometrov.
Pentagon trdi, da so Američani nazadnje v večji meri uporabili kasetne bombe med invazijo na Irak leta 2003. Po podatkih organizacije Human Rights Watch je ameriška vojska v prvih treh letih invazije na Afganistan odvrgla več kot 1500 kasetnih bomb.
vir Foto: kasetna bomba RoyKabanlit/Wikimedia commons Portal24