Erik Brecelj o novi zakonodaji: Red in pravičnost v zdravstvu
Strateški svet za zdravstvo je podal pripombe na izhodišča za novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo razmejila javno in zasebno zdravstvo. Predsednik sveta, Erik Brecelj, je pojasnil, da so njihove pripombe osredotočene predvsem na nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu.
Brecelj je izpostavil, da bi nagrajevanje zaposlenih lahko potekalo na različne načine, na primer z merjenjem števila opravljenih storitev ali nadur. Prav tako meni, da bi bilo smiselno začeti meriti kakovost storitev. “Počasi bi bil tudi čas, da bi začeli meriti kakovost,” je dejal. Predlagal je, da bi zavodi, ki so po anketah zadovoljstva bolnikov v zgornji četrtini, prejeli nagrado Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v višini enega odstotka. Zavodom z najslabšimi ocenami pa bi ZZZS plačal za en odstotek manj denarja.
Brecelj je tudi opozoril na neenakosti v nagrajevanju med javnimi in zasebnimi zdravstvenimi ustanovami. “Mi ne moremo recimo nagrajevati medicinskih sester, zasebniki jih pa lahko. Treba je pogledati, zakaj je to mogoče,” je poudaril.
Izhodišča
Smer, ki jo določajo izhodišča za pripravo novele, strateški svet podpira. “En red je treba uvesti, ne more biti tako, da vsak dela, kar hoče,” je poudaril Brecelj. Glede razmejitve javnega in zasebnega zdravstva je dodal, da bodo verjetno nekateri nezadovoljni, predvsem tisti, ki so do sedaj dobro služili z izvajanjem samoplačniških storitev. “Je pa treba biti realen, slovensko zasebno zdravstvo je številčno slabo razvito,” je zatrdil in dodal, da vsi zdravniki iz javnih ustanov niti ne bi mogli prestopiti v zasebni sektor.
Na vprašanje, ali bi lahko ob uveljavitvi razmejitve del zdravnikov zapustil javne bolnišnice in nato ponujal storitve po pogodbi, je Brecelj odgovoril, da je treba uvesti pravila igre. “Saj se lahko vsi zmenimo, da bomo dali odpoved v javnem zdravstvu in izsiljevali potem bolnišnice, da nam dajo podjemne pogodbe, ki so bistveno boljše plačane, kot je pač plača po zakonu. To lahko naredimo vsi zdravniki (…), ampak se je treba zavedati, da ima ta malha denarja svoje omejitve. Če se bomo vsi tako obnašali, bo denarja zelo hitro zmanjkalo za zdravljenje, na koncu pa tudi za naše plače,” je opozoril. Poudaril je, da bi moral zakon regulirati tudi to področje.
Spremembe
Ena izmed ključnih sprememb, ki jih zakon prinaša, je tudi nujnost opravljanja dežurne službe za vse zdravnike, razen nekaterih izjem. “Zakonodaja to obvezo sicer že predvideva, a ta v praksi v polnosti nikoli ni zaživela. Tako so zdravniki, ki delajo na urgencah, izjemno obremenjeni, nekaterim pa dežurstev ni treba opravljati,” je opozoril Brecelj.
Izhodišča za pripravo novele zakona predvidevajo, da bi zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ob nekaterih pogojih po novem lahko dodatno delali le v drugih javnih zdravstvenih zavodih, ne pa pri koncesionarjih in čistih zasebnikih. Predlog novele je trenutno v postopku koalicijskega usklajevanja. Stranka Levica je na izhodišča podala nekaj pripomb, med drugim predlagajo večjo vlogo ministrstva pri koordiniranju razpisovanja koncesij na primarni ravni. Gibanje Svoboda in SD na vprašanja glede pripomb niso odgovorili.
Brecelj je komentiral tudi namero o izvajanju študija medicine na Primorskem. Strateški svet o tem še ni razpravljal, vendar Brecelj meni, da je študijski program na Primorskem potreben zaradi pomanjkanja zdravnikov. Kritičen pa je do odsotnosti konkretnih podatkov o potrebah po zdravnikih. “Medicina je veda, ki temelji na dokazih, pri organizaciji zdravstva pa se bolj ali manj obnašamo na pamet,” je bil kritičen.
Ocenjuje, da izvajanje kliničnih vaj za študente ne bi bilo problematično, saj jih študenti radi opravljajo v bolnišnicah na sekundarni ravni. Vendar pa bi lahko prišlo do težav pri predmetih, kot sta fiziologija in anatomija, ker je strokovnjakov za ta področja v Sloveniji zelo malo, je še povedal.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Zajem zaslona