Je rešitev za zanesljivejši železniški promet taktni vozni red?
Uvedba taktnega voznega reda vlakov, kakršnega poznajo v mnogih evropskih državah, bi bila mogoča tudi ob današnji infrastrukturi, so prepričani strokovnjaki za trajnostno mobilnost. Tak vozni red bi omogočil zanesljivejši železniški promet, je bilo poudarjeno na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.
Taktni vozni red pomeni odhode vlakov in avtobusov ob rednih časovnih intervalih, na primer na vsakih 30, 60 ali 120 minut. “Redni ritem voznih redov nudi potnikom zanesljivost in jim omogoča lažje prestope med vlaki,” je pojasnil Marko Peterlin, predstavnik Koalicije za trajnostno prometno politiko in direktor Inštituta za politike prostora.
Peterlin je izpostavil pet razlogov za uvedbo taktnega voznega reda, predstavljenih v publikaciji “Slovenija v taktu”. Med glavnimi cilji so več povezav, optimizirane in dobro usklajene povezave ter krajši potovalni časi v potniškem prometu. Vpeljava takšnega voznega reda bi omogočila tudi lažje usklajevanje z železniškimi sistemi sosednjih držav, z izjemo Hrvaške, kjer tak sistem še ni uveden.
Kritike
Koalicija za trajnostno prometno politiko nasprotuje trenutnemu pristopu k načrtovanju investicij, kjer se najprej gradi infrastruktura in nato oblikuje vozni red. Prepričani so, da je treba najprej uvesti in oblikovati vozni red ter šele nato razmišljati o potrebnih naložbah v infrastrukturo. “Težava je v tem, da je taktni vozni red predviden v neki oddaljeni prihodnosti, ko bomo imeli vso infrastrukturo urejeno. Mi danes skušamo utemeljiti, da je to napačen vrstni red odločitev,” je dodal Peterlin.
Nizozemski inženir in strokovnjak za trajnostno mobilnost Nico Huurman je poudaril, da današnja infrastruktura omogoča učinkovite prestope na nekaterih točkah, ne pa povsod. “Taktni vozni red lahko predstavlja tudi orodje, s pomočjo katerega bi se ugotovile glavne pomanjkljivosti v današnji infrastrukturi,” je dejal Huurman.
Inženir Nejc Geržinič je predstavil hipotetični primer delovanja omrežja z integriranim taktnim voznim redom za savinjsko regijo, kjer bi bilo osrednje taktno vozlišče Celje. Predstavil je tri scenarije za razvoj slovenskega omrežja, od manjših popravkov do ambicioznejših načrtov, ki vključujejo nove železniške povezave in hitre vlake.
Barbara Skrt Žvab iz Slovenskih železnic – Potniški promet je pojasnila, da trenutne investicije vplivajo na izvajanje voznega reda. Strinjala pa se je, da je treba prihodnje investicije prilagajati želenemu voznemu redu in ne obratno.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Freepik