Kleptomanija: Zakaj nekateri ljudje čutijo neustavljivo željo po kraji
Kleptomanija je redka, a resna motnja nadzora impulzov, ki po podatkih Ameriškega psihiatričnega združenja, prizadene približno 0,3 do 0,6 odstotka splošne populacije. Za tiste, ki trpijo za to motnjo, kraja ni le prekršek, temveč nujen odziv na notranje čustvene pritiske. Kljub temu, da ukradeni predmeti pogosto nimajo nobene praktične ali denarne vrednosti, se kleptomani vedno znova soočajo z močnimi notranjimi impulzi, ki jih ženejo k dejanju.
Kaj je kleptomanija?
Kleptomanija je duševna motnja, pri kateri se posameznik ne more upreti želji po kraji predmetov, ki jih običajno ne potrebuje. Ti predmeti so pogosto majhne vrednosti in jih je mogoče zlahka kupiti. Motnja je vrsta težave z nadzorom impulzov, ki vključuje težave s čustveno in vedenjsko samokontrolo. Klinični psiholog Ankur Singh Kapur pojasnjuje, da imajo ljudje s to motnjo težave pri upiranju skušnjavi ali močni želji po dejanju, ki lahko škodi njim ali drugim.
Razlike med kleptomanijo in OCD
Čeprav sta kleptomanija in obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) različni psihiatrični bolezni, imata nekaj podobnosti. Kleptomanija vključuje neustavljivo željo po kraji, medtem ko je OKM značilna za neželene, ponavljajoče se misli (obsesije) in vedenja (kompulzije), ki zmanjšujejo anksioznost. Medtem ko obe stanji vključujeta kompulzivno vedenje, je kleptomanija razvrščena kot motnja nadzora impulzov in ni del OCD. Vendar pa se lahko pojavita skupaj pri istem posamezniku, kar zahteva različne pristope zdravljenja, vključno s kognitivno-vedenjsko terapijo.
Simptomi kleptomanije
Glavni simptomi kleptomanije vključujejo:
- Nezmožnost upreti se močnim željam po kraji izdelkov, ki jih oseba ne potrebuje.
- Občutki napetosti, tesnobe ali vzburjenja tik pred krajo.
- Občutki ugodja, olajšanja ali zadovoljstva med krajo.
- Občutki krivde, sramu ali strahu pred aretacijo po kraji.
Vzroki za kleptomanijo
Natančni vzroki za kleptomanijo niso znani, vendar se domneva, da je povezana z neravnovesji v možganskih kemičnih snoveh, kot je serotonin, ki uravnava razpoloženje in čustva. Nekateri raziskovalci menijo, da so za motnjo lahko odgovorni tudi dejavniki, kot so odvisnostne motnje, depresija in osebnostne motnje. Študija iz leta 2014, objavljena v Journal of Neurosciences in Rural Practice, navaja, da se kleptomanija pogosto pojavlja pri ljudeh z drugimi duševnimi težavami.
Diagnoza kleptomanije
Diagnoza kleptomanije temelji na simptomih posameznika. Zdravnik lahko opravi fizični pregled in psihološko oceno, da izključi druge zdravstvene vzroke simptomov. Med postopkom diagnoze zdravnik pogosto postavi vprašanja o impulzih in čustvih pacienta, analizira specifične situacije, ki sprožijo kleptomanijo, ter preuči težave, ki jih je posameznik doživel zaradi svojega vedenja. V pomoč so lahko tudi vprašalniki in ocenjevalne lestvice.
Zdravljenje kleptomanije
Kljub temu, da za kleptomanijo ni zdravila, lahko zdravljenje z zdravili ali terapijo pomaga obvladovati simptome. Zdravnik lahko predpiše zdravila, ki zmanjšujejo željo po kraji in užitek, povezan s krajo. Pomemben del zdravljenja je tudi psihoterapija, zlasti kognitivno-vedenjska terapija, ki pomaga posameznikom prepoznati in spremeniti nezdrave miselne vzorce in vedenja.
Kleptomanija je redka, vendar zelo resna motnja. Če se ne zdravi pravočasno, lahko povzroči čustveno bolečino tako za posameznika kot za njegove bližnje ter pravne težave. Zato je pomembno, da tisti, ki trpijo za to motnjo, poiščejo strokovno pomoč in se vključijo v ustrezno zdravljenje.
[Vir: Health Shots]; Portal24; Foto: Pexels