Premier Golob: Vprašanja plač v javnem sektorju ni mogoče rešiti hitro in enostavno
Pogajanja o plačah v javnem sektorju so v zadnjem času postala ena izmed ključnih tem slovenskega političnega prostora. Premier Robert Golob je na poslansko vprašanje pojasnil, da so ta pogajanja trda in kompleksna, ter poudaril, da vlada skuša zagotoviti vsaj minimalno plačo za vse zaposlene v javnem sektorju. Vendar pa sindikati vztrajajo pri zahtevah za izboljšanje plač tudi za tiste z višjimi prihodki, kar dodatno zapleta pogajanja.
Poslanec NSi Janez Žakelj je opozoril na dolge čakalne vrste na upravnih enotah, kjer nekateri delavci stavkajo zaradi nizkih plač. Izpostavil je vprašanje, kdo je odgovoren za te težave: “Kdo je kriv, se sprašujemo? Upravni delavci, ki za minimalno plačo poslušajo gnev državljanov, ali neučinkovita vlada, ki iz dneva v dan zaostruje in komplicira postopke?”
Nakopičene težave
Premier Golob je v svojem odgovoru poudaril, da vprašanje plač v javnem sektorju ni nekaj, kar bi nastalo čez noč, in ga prav tako ni mogoče rešiti hitro in enostavno. Pojasnil je, da so težave v preteklosti nakopičene zaradi parcialnih ukrepov prejšnjih vlad, kar je vodilo do nesorazmerij v plačnem sistemu. “Ravno stavke, ki smo jim priča, so rezultat parcialnih rešitev prejšnjih vlad in zato smo, kjer smo,” je ocenil Golob.
Vlada se je v dogovoru s sindikati zavezala, da pred 13. septembrom ne bo začenjala ločenih pogajanj oziroma sklepala ločenih dogovorov s katerim od sindikatov. Golob je pojasnil, da pogajanja potekajo z vsemi sindikati, ki se jih želijo udeleževati, in povabil tudi ostale sindikate k sodelovanju pri krovnih in stebrnih pogajanjih. Prvotni vladni predlog predvideva, da bi bila osnovna plača vseh zaposlenih v javnem sektorju vsaj minimalna, vendar je ta predlog še vedno na mizi, ker sindikati zahtevajo tudi sorazmerno višje plače za vse delavce.
Kritika zaradi zamikov in neizpolnjenih rokov
Žakelj je kritiziral zamike in neizpolnjene roke pri prenovi plačnega sistema javnega sektorja ter obtožil vlado izgovarjanja. Golob je kot razlog za zamudo izpostavil lanskoletne poplave, ki so vplivale na izvedbo reform. “Zaradi poplav so vsi sindikati razen enega razumeli, da bo zamik pri izvajanju plačne reforme nujen,” je poudaril premier.
Vprašanje enotnega plačnega sistema in plač sodnikov je v parlamentu izpostavila tudi poslanka SDS Jelka Godec. Golob je poudaril, da je materialna neodvisnost sodnikov in tožilcev temelj pravne države, ter obtožil prejšnje vlade, da so spodkopavale ta temelj. “Zaradi tega je prišlo do ustavne odločbe, ki je ugotovila, da so od leta 2012 sodniki in tožilci v neenakopravnem položaju z ostalimi javnimi uslužbenci in da od takrat naprej njihove plače realno zaostajajo za vsemi ostalimi plačami v javnem sektorju,” je dejal Golob.
Premier je tudi poudaril, da bo odločba ustavnega sodišča, ki bo s 1. januarjem 2025 uredila plače za sodnike, skorajda enaka predlogu, ki ga je vlada poslala v DZ. “Vem, da tudi ustavni sodniki niso imeli namena vzpostavljati novih plačnih nesorazmerij s svojim parcialnim posegom v plačno politiko, pa so jih,” je opozoril Golob. Zagotovil je, da bo vlada izvršila odločbo ustavnega sodišča, vendar se sprašuje, ali bo ta odločba dejansko prispevala k ureditvi plačnih razmerij v državi.
V odgovoru poslanki Godec je premier poudaril, da je treba uskladiti plače, ki so realno zaostajale za inflacijo. “Vsa dejanja vaše stranke gredo v smer demoliranja pravne države, vključno s plačami sodnikov, ki so talec druge Janševe vlade,” je odgovoril Jelki Godec, ki je ugovarjala, da bi lahko poznejše vlade ukrepe odpravile, a jih niso.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Matija Sušnik/DZ