Komisija obravnavala napad na učenca v OŠ Velika Dolina: Koalicijski člani sejo bojkotirali
Na pobudo sveta staršev OŠ Velika Dolina je Komisija DZ za peticije obravnavala napad na enega izmed učencev te šole, pri čemer so se dotaknili tudi širših vprašanj medvrstniškega nasilja in integracije romskih učencev. Žal pa zaradi obstrukcije koalicijskih članov odbora komisija ni bila sklepčna in ni mogla glasovati o pripravljenih sklepih, zato bo o njih glasovala na korespodenčni seji.
Mitja Bizjak, predsednik sveta staršev OŠ Velika Dolina, je na seji komisije izpostavil, da se šola z nasiljem sooča že od leta 2020, potem ko so leta 2019 sprejeli prve romske učence. Sprva so se soočali predvsem z disciplinskimi težavami, v zadnjem času pa je prišlo do fizičnega nasilja, vključno z nedavnim napadom, v katerem je romski učenec močno poškodoval devetošolca.
Bizjak je pojasnil, da so rešitve iskali skupaj s šolo, policijo in centrom za socialno delo, vendar po zadnjem incidentu niso vedeli, kako naprej. Poudaril je, da niso nestrpni in da si prizadevajo za sobivanje z romskimi učenci, vendar je vedenje nekaterih učencev tako problematično, da se z njimi ni mogoče družiti.
Predlogi komisije
Predsednik komisije Jože Tanko (SDS) je predstavil osem sklepov, s katerimi bi komisija med drugim pozvala vlado, da v 60 dneh znova preuči zakonodajo, ki ureja nasilje mladostnikov, in da razmisli o sprejemu lani zavrnjenih zakonov 11 občin, ki urejajo tudi romska vprašanja. Komisija bi prav tako pozvala pristojne organe, naj dosledno obravnavajo vse storilce kaznivih dejanj enako.
Obstrukcija koalicijskih članov
Člani komisije iz vrst koalicije so že na začetku seje napovedali obstrukcijo razprave. Anja Bah Žibart (SDS) je bila posebej ostra, ko je kritizirala odsotnost predstavnikov vlade in koalicije. Dejala je: “Na današnji seji Komisije za peticije, kjer obravnavamo pobudo sveta staršev OŠ Velika Dolina v zvezi z medvrstniškim nasiljem in potrebo po ustreznih rešitvah, so se opravičili vsi vabljeni predstavniki vlade. Koalicija pa to aktualno sejo celo obstruira. Dragi sodržavljani, toliko da veste, kako resno Golobovi jemljejo medvrstniško nasilje.”
Sara Žibrat iz stranke Svoboda je pojasnila, da se ne zdi primerno obravnavati zgolj en primer nasilja, ampak se je treba pogovarjati o nasilju na splošno. Anton Šturbej (SDS) pa je poudaril, da je komisija namenjena ravno obravnavi peticij in pobud državljanov.
Ravnateljica Anja Zevnik je dejala, da se je šola trudila vključiti romske učence, vendar so bili v nekaterih primerih neuspešni, zlasti zaradi težav pri komunikaciji s starši. Opozorila je, da se mora cel razred prilagajati nasilnežu, kar je nesprejemljivo.
Poslanec NSi Aleksander Reberšek je poudaril, da ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sicer govori o ničelni toleranci do nasilja, vendar ne ukrepa dovolj.
Problem nasilja in integracije
Namestnik varuha človekovih pravic Jože Ruparčič je opozoril, da gre za resen problem, ki ga mora reševati država. Učenci imajo pravico do varnega in spoštljivega okolja, nasilje med mladimi pa narašča in postaja resen problem v številnih šolah. Na Dolenjskem se kaže nujnost takojšnjega reševanja širših izzivov sobivanja romskega in večinskega prebivalstva. Varuh že vrsto let opozarja na potrebo po ustreznih pristopih, da bi več romskih otrok končalo vsaj osnovno šolo, saj so statistike katastrofalne.
Brežiški župan Ivan Molan in kočevski podžupan Gregor Košir sta izrazila nezadovoljstvo nad državnimi institucijami, ki po njunem mnenju niso sposobne reševati problemov. Molan je bil kritičen do odsotnosti predstavnikov ključnih ministrstev in ocenil, da se težave ignorirajo.
Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš je poudaril, da je treba Rome spodbuditi k aktivnejši vključitvi v zaposlitev in rednemu pošiljanju otrok v šolo. Zavzema se za zmerno politiko po načelu “koliko pravic, toliko dolžnosti” in predlaga, da bi o romskih vprašanjih vsaj enkrat na leto razpravljali na seji državnega zbora.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Zajem zaslona