Letna inflacija 4,2 odstotna, z nespremenjenimi davki bi bila 2,5 odstotna
V Sloveniji se je letna inflacija za leto 2023 ustavila pri 4,2 odstotka, pri čemer so se cene hrane in brezalkoholnih pijač izkazale kot ključni dejavniki. Zanimivo je, da bi se letna inflacija lahko zmanjšala na 2,5 odstotka, če bi ostale nespremenjene trošarine in davki.
V letu 2023 je bila inflacija 4,2-odstotna, pri čemer so k rasti najbolj prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Cene storitev so se dvignile za 6,0 odstotka, medtem ko so cene blaga narasle za 3,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 4,5 odstotka, medtem ko je poltrajno blago dražje za 2,1 odstotka. Nasprotno pa so se cene trajnega blaga znižale za 0,3 odstotka.
Največji vpliv na letno inflacijo so imeli višji stroški hrane in brezalkoholnih pijač, ki so prispevali 0,8 odstotne točke. Prav tako so pomembno vlogo odigrale podražitve v kategorijah rekreacija in kultura (0,6 odstotne točke), alkoholne pijače in tobak (0,5 odstotne točke), zdravstvo (0,5 odstotne točke), restavracije in hoteli (0,5 odstotne točke) ter raznovrstno blago in storitve (0,5 odstotne točke).
Cene na mesečni ravni so se v povprečju znižale za 0,5 odstotka.
Decembra so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju znižale za 0,5 odstotka. To je predvsem posledica pocenitve naftnih derivatov, kot so dizelsko gorivo (-8,0 odstotka), tekoča goriva (-7,6 odstotka) in bencin (-5,3 odstotka), ki so prispevale 0,4 odstotne točke k mesečni deflaciji.
Dodatno so k deflaciji prispevale nižje cene zbiranja odpadkov (-8,1 odstotka), počitniških paketov (-3,1 odstotka) in prevoznih sredstev (-0,9 odstotka), ter druge decembrske pocenitve. Po drugi strani so višje cene v zdravstvu (+2,9 odstotka) prispevale 0,2 odstotni točki k deflaciji, skupaj s višjimi cenami stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (+0,7 odstotka), ki so prispevale še dodatno 0,1 odstotno točko.
Harmonizirani indeksi cen
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin so pokazali letno rast cen v višini 3,8 odstotka, kar je precej nižje kot v prejšnjem letu (10,8 odstotka). Mesečno so se cene znižale za -0,5 odstotka, kar je prav tako manj kot prejšnji mesec (-0,8 odstotka).
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je znašala 3,8 odstotka v državah članicah EMU in 3,1 odstotka v članicah EU. Najnižja stopnja inflacije je bila v Belgiji (-0,8 odstotka), najvišja pa na Češkem (8,0 odstotka), medtem ko je v Sloveniji znašala 4,5 odstotka.
Višje trošarine in davščine so letno inflacijo dvignile za 1,3 odstotne točke, saj sta se Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP) in harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT) razlikovala za toliko.
Trošarine za tobačne izdelke so se letos povečale trikrat, trošarine za naftne derivate so se večkrat spremenile, stopnja DDV za energente za ogrevanje pa se je vrnila na 22 odstotkov. Če se trošarine in davščine ne bi spremenile, bi bila letna inflacija nižja, in sicer 2,5 odstotka.