Ljubljanski Botanični vrt zbira podpise proti odvzemu zemljišča za širitev železniške proge
Botanični vrt Univerze v Ljubljani se sooča z grožnjo odvzema dela zemljišča zaradi načrtovane širitve železniške proge. Vodja vrta, znanstveni svetnik Biotehniške fakultete Jože Bavcon, je sporočil, da so doslej zbrali več kot 6100 spletnih podpisov in 1500 fizičnih podpisov pod peticijo proti temu načrtu.
V dopisu poslanskim skupinam, ki sodelujejo na evropskih volitvah, je Bavcon opozoril na težavne razmere za delovanje najstarejše raziskovalne, pedagoške in izobraževalne ustanove, ki neprekinjeno deluje od leta 1810. Opozoril je, da je v letu 1974 prvi tir dolenjske železnice že posegel v vrt, zdaj pa ga ogroža še drugi tir te proge proti Ivančni Gorici. Po načrtih naj bi novi tir potekal po delu parka ob obstoječem tiru, kar bi pomenilo rušenje stare upravne stavbe, kjer je danes čajnica.
Direkcija za infrastrukturo je konec aprila navedla, da je projekt gradnje dodatnega tira še v fazi načrtovanja optimizacij in usklajevanja z nosilci urejanja prostora. Sledila bo izdelava strokovnih podlag in okoljskega poročila za študijo variant, nato pa podrobnejše rešitve in okoljsko poročilo za fazo državnega prostorskega načrta.
Bavcon je izpostavil, da je Botanični vrt že izgubil objekte na novi lokaciji pod Rožnikom, ki so bili zgrajeni konec 90. let prejšnjega stoletja, saj so jih porušili za gradnjo nove stavbe Nacionalnega inštituta za biologijo. V tej novi stavbi Botanični vrt nima več prostorov.
Botanični vrt je zaščiten kot kulturni spomenik državnega pomena
Botanični vrt je zaščiten kot kulturni spomenik državnega pomena in kot spomenik oblikovane narave. Bavcon je razočaran, da to očitno nima pravega učinka. Poudaril je, da je vrt kulturni spomenik še iz časov Ilirskih provinc in da je Hladnik uspel ohraniti vrt pred ukinitvijo ob ponovnem prihodu Habsburžanov.
Ljubljanski Botanični vrt je prepoznaven v svetu zaradi svoje zbirke živih rastlin, semenske banke in 211-letne skrbi za ohranjanje biodiverzitete. Bavcon je pojasnil, da je na svetu evidentiranih 3712 botaničnih vrtov, od katerih jih ima le 41 akreditacijo certificiranega botaničnega vrta, in samo 15 ima še dodatni certifikat za varstvo narave. Ljubljanski Botanični vrt se ponaša z obema in je med najbolj priznanimi vrtovi na svetu, s 5729 zabeleženimi rastlinskimi vrstami, podvrstami in sortami.
Boj za ohranitev Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani se nadaljuje, saj ta zeleni biser pod Golovcem igra ključno vlogo pri ohranjanju naravne dediščine in biodiverzitete v Sloveniji.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Wikipedija/Yerpo