Na Soncu se je pojavila ogromna votlina, se močan sončni veter pomika proti Zemlji?
Na površini Sonca se je pojavila nova votlina, ki bi lahko do petka proti Zemlji pognala močne in hitre sončne vetrove. Koronarna votlina je območje, kjer je korona temnejša, hladnejša in ima manjšo gostoto plazme. Takšna votlina je pogosto vir močnih sončnih vetrov, pojava, ki odnaša delce stran od Sonca in smeti druga nebesna telesa v Osončju, vključno z Zemljo.
Omenjeni vetrovi lahko poškodujejo satelite, ustvarjajo pa tudi neverjetno svetle avrore, kar je spektakel, ki se ga mnogi veselijo. To je že druga koronalna votlina, ki se je pojavila na Soncu v zadnjih dneh. Takoj ko se je prva votlina začela obračati stran od nas, se je pojavila nova. Prejšnji je imel 30-krat večji premer od zemeljskega, ta pa je nekoliko manjši – med 18 in 20 zemeljskimi premeri.
Kaj nas čaka?
Koronalne votline so dokaj pogost pojav, ki pa običajno nastanejo na polarnih koncih Sonca, od koder v daljni prostor bičajo vetrovi. Ko se naša zvezda približuje sončnemu maksimumu, se verjetnost, da se bo pojavila blizu Sončevega ekvatorja, poveča. Sončni cikli imajo velik vpliv na sončni sistem in strokovnjaki menijo, da so verjetno povezani s sončnim magnetnim poljem.
Sončeva magnetna pola se obrneta približno vsakih enajst let, sever postane južni in obratno. To stanje sovpada s tako imenovanim sončnim maksimumom. Sonce takrat oddaja največ izbruhov in izbruhov koronalne mase (CME) ter ima največ sončnih peg.
Po tem nastopi obdobje umirjene aktivnosti, nato pa se ponovno začne obdobje sončnega maksimuma. Zdaj je naša zvezda ravno v tej fazi, 25. odkar si pišemo zapiske. “Ker je votlina nastala na ekvatorju, bomo skoraj zagotovo videli hiter sončni veter na Zemlji v nekaj dneh,” je za Business Insider povedal fizik Mathew Owens z Univerze v Readingu.
Razlika med sončnimi pegami in koronarnimi votlinami
Koronalne votline na nek način spominjajo na sončne pege. Oba pojava sta pravzaprav temnejša in hladnejša območja od preostalega sončnega diska. V nasprotju s koronalnimi votlinami so sončne pege območja, kjer je sončno magnetno polje izjemno močno in so magnetne linije popačene.
Koronalne votline imajo svobodnejše magnetne linije, ki so odprte in se ne zvijajo nazaj proti Soncu, kar sončnemu vetru omogoča, da v prostranstvo vesolja pri visokih hitrostih (več kot 800 kilometrov na sekundo) piha prosto.
“Ta koronarna votlina nima posebno fascinantne oblike. Je pa zanimiva zaradi svoje lege. Sumim, da bo med petkom zvečer in soboto zjutraj Zemljo zadel sončni veter. Če bo usmerjena proti jugu, bolj verjetno je, da bomo imeli priložnost opazovati nebesni spektakel, a še ne vemo, kako se bodo stvari razvijale,” je povedal fizik Daniel Verscharen z University College London.
Se bo ponovil spektakel iz prejšnjega tedna?
Ko so prejšnji teden nočno nebo razsvetlili izjemno svetli polarni siji, ki so ponekod segali veliko bližje ekvatorju kot običajno, je bila koronalna votlina obrnjena proti Zemlji, kar je ustvarilo veliko geomagnetno nevihto in okrepilo učinek polarne svetlobe.
V primeru nove votline je sicer malo verjetno, da bomo videli enake fascinantne pojave kot zadnjič, kar je za ljubitelje aurore slaba novica. Je pa to dobra novica za satelite, infrastrukturo in radijsko zvezo.
vir Foto: NASA (Koronalne luknje so hladnejše, temnejše regije v zgornji atmosferi sonca.)