Nemčija, Švedska in Češka se pripravljajo na vojno
Močno oboroževanje Rusije in vse večji pesimizem glede izida vojne v Ukrajini sta bila povoda, da sta švedski minister za civilno obrambo in nato poveljnik oboroženih sil opozorila Švede, da obstaja resna možnost, da bo Švedska končala v vojni. “Ne moremo kar reči, da je situacija zelo resna. Državljani morajo razumeti, kaj točno to pomeni,” je dejal Micael Bydén, poveljnik vojske tradicionalno nevtralne Švedske, ki je bil na tem položaju zadnjih devet let.
Povedano je bilo dovolj je bilo, da so se današnje novice na Švedskem vrtele okoli tega, kako se pripraviti na vojno. Nasvete o kriznem nakupovanju pa so delili nekateri politiki. Vodilni dnevnik Dagens Nyheter se je odločil za dva meseca odkleniti vse vsebine na svojem portalu. “Tako smo se odločili, ker menimo, da varnostne razmere to zahtevajo,” je povedala odgovorna urednica.
Nemčija
Vodilni švedski obrambni in varnostni uradniki niso edini, ki so nedavno opozorili, da bi se Evropa lahko znašla v veliki vojni. Enako sporočilo je pred dobrima dvema mesecema poslal nemški obrambni minister Boris Pistorius. Rusko-ukrajinska vojna je za Nemčijo zgodovinska prelomnica, je konec novembra ocenil obrambni minister države, ki je vse od druge svetovne vojne nenehno zavirala oboroževanje. Potem pa so po dogodkih v vzhodni Evropi tudi največji politični pacifisti, kot je Annalena Baerbock, dvignili roko za dodatnih sto milijard evrov za vojaški proračun.
“Nemška družba in vojska bi morali biti pripravljeni na morebitno vojno na ozemlju Evrope,” je dejal Pistorius. “Moramo biti pripravljeni na obrambo in na to moramo pripraviti našo vojsko in državljane,” je poudaril minister iz vrst Socialnih demokratov.
Češka
Podobno je decembra govoril poveljnik češke vojske Karel Řehka. Řehka je dejal, da se morajo češke oborožene sile pripraviti na vojno z Rusijo. Začeti je treba z obsežnim oboroževanjem in urjenjem vojske, je dejal, ko je češka vlada pred božičem sprejela Koncept razvoja čeških oboroženih sil do leta 2035. Stališče češke vlade je, da je edini način za preprečitev konflikta vojaška doktrina odvračanja Rusije od vojne. “Zdaj se prilagajamo novim varnostnim razmeram. Ruski napad na Ukrajino leta 2022 je razbil iluzije o večnem miru in dolgem opozorilnem obdobju. Revidiramo obrambne načrte in analiziramo izkušnje z ukrajinskega bojišča,” je zapisal Řehka v uvodu svoje napovedi o novem konceptu.
Po njegovih besedah se mora vojska v nekaj letih oborožiti s sodobno tehnologijo in usposobiti svoje vojake. “Pripraviti se moramo na najtežji scenarij, ki je obsežna, intenzivna vojna s tehnološko naprednim sovražnikom, ki ima jedrsko orožje. In to moramo narediti hitro,” je zapisal Řehka.
Češka obrambna ministrica Jana Černochová je povedala, da bo modernizacija vojske razdeljena na dva dela. Prvi del se nanaša na obdobje do leta 2030, ko se pričakuje občutno povečanje vlaganj v vojsko. “Namesto sedanjih 20 odstotkov bo obramba vložila do 60 odstotkov vojaškega proračuna v nove tehnologije in opremo,” je dejala Černochova.
Ruska grožnja se bo samo še večala
Pistorius je v intervjuju za nemški časnik Welt am Sonntag opozoril, da se bo ruska grožnja Evropi do konca desetletja povečala. Po njegovem mnenju je časovno okno za ukrepanje med petimi in osmimi leti, zato je Pistorius evropske države pozval, naj okrepijo svoje obrambne industrije in se prilagodijo geopolitičnim premikom. Minister je opozoril, da mora Evropska unija ukrepati, še posebej zato, ker obstaja možnost, da se zmanjša vpletenost ZDA na stari celini. Washington svojo pozornost usmerja v Pacifik, Evropa pa bo morala za lastno varnost poskrbeti sama, ne računajoč na ameriški dežnik. Bundestag je po napadu na Ukrajino sprejel ustanovitev posebnega vojaškega sklada s sto milijardami evrov za vojsko.
Odziv Donalda Trumpa
Nedavna objava novice, da je Donald Trump, ki bi se lahko vrnil v Belo hišo, v pogovoru z evropskimi voditelji izrazil nenaklonjenost ameriški vojaški pomoči Evropi, je nakazala, da potencialno prihajajo svinčeni časi. Po poročanju evropskih diplomatov je Trump dejal, da je Nato mrtev in da mu EU dolguje stotine milijard za vojaško podporo. “Rusko grožnjo baltskim državam, Gruziji in Moldaviji moramo jemati resno. Ne gre samo za rožljanje orožja. Do konca tega desetletja bi se lahko soočili z različnimi nevarnostmi,” je pred tem dejal Pistorius.
Opozorila švedskih voditeljev so Švedi vzeli resno. Njihovi mediji poročajo o močnem porastu nakupov izdelkov za osebno obrambo in za primer vojne. Nekateri švedski politiki, vključno z nekdanjo premierko Magdaleno Andersson, so kritizirali zadnje izjave svojih kolegov, češ da so šli s strašenjem državljanov predaleč. “Razmere so resne, a vojna še ni pred našimi vrati,” je dejal socialdemokratski politik.
Tudi finski vojaški ataše na Švedskem meni, da so Švedi preveč uspavani. Med drugim trdi, da je finska družba veliko bolj pripravljena na možnost vojne in da se o tem v javnem prostoru že na veliko razpravlja.
Nemška javnost je slišala tudi mehčanje sporočila in pripombe proti ustrahovanju državljanov. A realnost je taka, da evropske države pospešeno oborožujejo in pripravljajo svoje vojske. Dejavnosti držav tako kažejo, da se v vsakem primeru zavedajo nepredvidljivosti trenutne svetovne geopolitike.