Nova študija o presnovni aktivnosti in prilagoditvah razkriva kako grenlandski morski psi kljubujejo staranju
Grenlandski morski psi, znanstveno znani kot Somniosus microcephalus, so najdlje živeči vretenčarji na svetu, njihova življenjska doba je namreč od 270 do 500 let in več. Nedavna eksperimentalna raziskava, predstavljena na konferenci Društva za eksperimentalno biologijo v Pragi, je odkrila presenetljive ugotovitve o njihovi dolgoživosti in vplivu višjih temperatur oceanov na to edinstveno vrsto. Te ugotovitve imajo pomembne posledice tako za ohranjanje teh morskih psov kot za zdravje ljudi.
Skrivnost dolgoživosti grenlandskih morskih psov
Morski psi so že dolgo znani kot ena najmočnejših bitij v oceanih, zdaj pa se izkazuje, da lahko nekatere vrste ponudijo ključne vpoglede v izboljšanje človeškega zdravja, zlasti zdravja srca. Nova raziskava, ki jo vodi Ewan Camplisson, doktorski študent na Univerzi v Manchestru, razkriva, da je presnovna aktivnost mišic ključni dejavnik izjemne dolgoživosti grenlandskih morskih psov.
Prej so znanstveniki verjeli, da je njihova dolga življenjska doba posledica hladnega okolja in minimalnega gibanja. Vendar pa Camplissonova ekipa kaže, da so dejavniki, ki stojijo za njihovo dolgoživostjo, veliko bolj zapleteni. “Želimo razumeti, kakšne prilagoditve imajo, ki jim omogočajo tako dolgo življenje,” pravi Camplisson.
Presnovna aktivnost in dolgoživost
Camplissonova ekipa je opravila encimske teste na ohranjenih vzorcih mišičnega tkiva grenlandskih morskih psov, da bi izmerili presnovno aktivnost encimov. Ugotovili so, da ni bistvenih razlik v presnovni aktivnosti mišic med različnimi starostnimi skupinami teh morskih psov. To pomeni, da njihov metabolizem sčasoma ne upada, kar je ključni dejavnik njihove dolgoživosti. “To je precej drugačno od večine živali, ki se s staranjem nagibajo k spremembam v aktivnosti presnovnih encimov,” pojasnjuje Camplisson.
Vpliv podnebnih sprememb
Rezultati študije kažejo tudi, da so presnovni encimi grenlandskih morskih psov bolj aktivni pri višjih temperaturah. To nakazuje, da njihov mišični metabolizem ni posebej prilagojen polarni klimi. S podnebnimi spremembami pa se pojavlja skrb, da bi lahko te dolgoživeče vrste postale manj prilagodljive in bolj ranljive za izumrtje. “Samička grenlandskega morskega psa morda ne postane spolno zrela, dokler ni stara 150 let, kar pomeni, da ima vrsta manj možnosti za prilagajanje antropogenim spremembam v svojem okolju,” pravi Camplisson.
Prihodnje raziskave in implikacije za človeško zdravje
Camplisson še ni končal svojih raziskav o grenlandskih morskih psih. Namerava testirati več encimov in vrst tkiv, da bi pridobil še globlje razumevanje presnovne aktivnosti morskih psov glede na podnebne spremembe. “Moj končni cilj je zaščititi vrste in najboljši način za to je, da jih bolje razumem,” pravi.
Poleg tega raziskovalci verjamejo, da bi lahko študija grenlandskih morskih psov prinesla pomembna spoznanja za človeško zdravje, še posebej za zdravje srca. “To so težave, ki s starostjo postajajo vse bolj pogoste in hujše,” pravi Camplisson. S preučevanjem srca grenlandskega morskega psa bi morda lahko bolje razumeli naše lastno kardiovaskularno zdravje.
Nova študija o grenlandskih morskih psih prinaša vpoglede, ki presegajo biološko zanimivost. Ugotovitve ne samo da pomagajo razjasniti skrivnosti njihove izjemne dolgoživosti, poudarjajo tudi pomembnost prilagajanja na podnebne spremembe za preživetje teh vrst. Poleg tega lahko te raziskave prinesejo dragocene vpoglede v izboljšanje zdravja ljudi, zlasti pri preprečevanju in zdravljenju bolezni srca.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pixabay