Orban bi lahko začasno zasedel položaj predsednika Evropskega sveta
Charles Michel, trenutni predsednik Evropskega sveta, je šokiral politični svet, ko je za več belgijskih medijev namignil, da namerava spomladi kandidirati na volitvah v Evropski parlament. Informacijo je kasneje uradno potrdil njegov tiskovni predstavnik za portal Politico.
To potezo je označilo kot nenavadno, saj se doslej še ni zgodilo, da bi kateri od vodilnih funkcionarjev EU želel biti na volitvah za položaj, ki pomeni neprimerljivo manj odgovornosti in medijske izpostavljenosti, saj imajo politiki, ki zasedajo tako visoke položaje, običajno nekoliko večje ambicije v svoji “postevropski” karieri. Kljub temu pa je proceduralno gledano to legitimna poteza belgijskega liberalca.
Michel še ni pojasnil, kaj natančno pomeni njegova kandidatura in ali namerava v Evropski komisiji kot belgijski komisar zamenjati svojega rojaka in strankarskega kolega Didierja Reyndersa.
Viktor Orban
Najbolj kontroverzna točka celotne zgodbe pa je dejstvo, da bi moral Michel ostati na položaju predsednika Evropskega sveta do konca novembra, ko bi nova komisija prevzela odgovornosti, in s tem bi prišlo do novega kadrovskega paketa institucij, o katerem bi se voditelji evropskih držav dogovarjali po volitvah. Če bi se Michel že sredi julija “preselil” v parlament, bi njegov stolček, če do takrat ne bi našli zamenjave, začasno zasedel voditelj države, ki bo 1. julija prevzel predsedovanje Evropski uniji – madžarski premier Viktor Orban.
Politico poroča, da se je med 26 voditelji EU že začela širiti rahla panika, saj želijo ta scenarij za vsako ceno preprečiti. Bruselj ima vse manj potrpljenja in tolerance do “petokolonašev”, ki odkrito koketirajo z Rusijo, Kitajsko in Iranom ter aktivno blokirajo kakršno koli pomoč napadeni Ukrajini, doma pa delajo vse, kar je v njihovi moči, da sabotirajo pravno državo in medijsko svobodo. Prav zato je Orbanov, četudi začasen prevzem krmila največjega svetovnega trgovinskega bloka, v tako nestabilnih geopolitičnih časih, več kot upravičen razlog za skrb.
Povolilno evropsko kadrovanje ostaja izjemno kompleksna in delikatna naloga, ki se lahko podaljšuje in zapleta. Voditelji evropskih držav, ki se glede na volilne rezultate dogovorijo o “razdelitvi plena”, morajo zadovoljiti apetite vseh skupin v vladajoči koaliciji, dolžni so najti zadovoljivo razmerje med “malimi” in “velikimi” članicami EU na vodilnih mestih institucij, od zadnjega cikla pa intenzivno morajo voditi tudi enakost spolov.
Vse to pripelje do pogajanj, ki spominjajo na vatikanske konklave, saj je iskanje kandidatov z zadovoljivim življenjepisom in političnimi izkušnjami, brez skritih “okostnjakov v omari”, ključnega pomena.
vir; Foto: Zajem zaslona; Portal24