Ozaveščanje o varovanju zdravja rastlin pred poletjem
Pred začetkom poletja, časa počitnic in potovanj, je ozaveščanje o varovanju zdravja rastlin še posebej pomembno. Ljudje pogosto prinašajo domov eksotične rastline, semena ali sadike, ki lahko popestrijo njihove vrtove ali balkone. Vendar se mnogi ne zavedajo, da s tem lahko prinesejo tudi škodljivce in bolezni, ki ogrožajo domače rastline.
Na okrogli mizi v okviru kampanje “Ohranimo rastline zdrave, varujmo življenje” (#PlantHealth4Life) so o tej problematiki spregovorili dr. Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, dr. Jaka Razinger s Kmetijskega inštituta Slovenije, dr. Barbara Piškur z Gozdarskega inštituta Slovenije in Jan Robin, ljubiteljski botanik in vplivnež na Instagramu, znan kot Botanistbyheart.
Dr. Alenka Zupančič je izpostavila pomen rastlin ter pojasnila, kako se bolezni in škodljivci rastlin širijo ter kako jih lahko zaščitimo. Poudarila je, da nam rastline dajejo hrano in zrak, ki ga dihamo, varujejo okolje in blažijo podnebne spremembe. “Najlepše in najbolj uporabne so zdrave rastline,” je spomnila in dodala, da obsežna svetovna trgovina in množičen turizem omogočata širjenje bolezni in škodljivcev kljub strogi zakonodaji. “Zdrave rastline lahko ohranimo tudi tako, da ne prinašamo rastlin, semen in neobdelanih lesenih izdelkov domov iz tujih krajev, saj z njimi lahko prinesemo tudi nove, v Evropi še nepoznane bolezni in škodljivce.” Kot primer je navedla bakterijski ožig oljk, ki je bil iz Amerike prinesen z rastlino kavovca, in japonskega hrošča, ki se je iz Japonske preko Amerike razširil v Italijo.
Težavnost odkrivanja škodljivcev in bolezni v gozdu
Dr. Barbara Piškur je opozorila na težavnost odkrivanja škodljivcev in bolezni v gozdu. Pojasnila je, da se pri tem uporabljajo različni pristopi: opazovanje zdravja dreves, lov z vabami, iskanje bioloških odtisov škodljivcev v okoljskih vzorcih, kot so luknje v lesu, in opažanja javnosti. Opozorila je, da v slovenskih gozdovih vsako leto zaznajo kakšno novo bolezen ali škodljivca.
“V zadnjih letih smo bili na primer soočeni z vnosom in hitrim razširjanjem hrastove čipkarke. Gre za majhno stenico, ki sesa listni sok hrastovih listov, kar povzroči prezgodnje rjavenje hrastovih krošenj, dolgoročno pa drevesa oslabijo. Pred tremi desetletji je bila z okrasnimi sadikami iz Azije v Evropo vnesena gliva, ki povzroča bolezen jesenov ožig, zaradi katere izginja veliki jesen,” je navedla nekaj primerov. Dodala je, da so slovenski gozdovi zaradi sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja dobro pripravljeni na nove škodljive organizme, vendar je odgovornost vseh nas, da jih ohranimo tudi za prihodnje rodove.
Posledice škodljivcev
Dr. Jaka Razinger je pojasnil, da so posledice škodljivcev in bolezni rastlin v kmetijstvu najbolj vidne, kar neposredno vpliva na gospodarsko škodo in samooskrbo s hrano. Pojasnil je, da škodljivi organizmi pripadajo različnim skupinam, kot so bakterije, žuželke in virusi, pri čemer so tujerodni invazivni škodljivi organizmi najbolj problematični.
“Koruzni hrošč, plodova vinska mušica in marmorirana smrdljivka so v zadnjih letih povzročili precejšnjo škodo v Sloveniji. Slovensko kmetijstvo se na pojav invazivnih škodljivcev odziva s celostnim pristopom integriranega varstva rastlin, ki vključuje prognozo, določanje stanja, ukrepanje in izbiro ustreznih ukrepov, ki praviloma temeljijo na nekemičnih ukrepih,” je poudaril. Izpostavil je, da bo v prihodnosti precizno kmetijstvo, ki vključuje napredne tehnologije, kot so droni, hiperspektralne kamere in spletni senzorji, igralo ključno vlogo pri optimizaciji kmetijske pridelave. Zaradi nepredvidljivih podnebnih sprememb pa se pričakuje tudi povečanje pridelave v rastlinjakih.
Botanistbyheart
Letošnji kampanji se je kot ambasador na Instagramu pridružil tudi ljubiteljski botanik Jan Robin, znan kot Botanistbyheart. Izpostavil je pomembnost spoštljivega odnosa do narave in rastlin ter poudaril, da jih ne smemo odtujevati iz njihovih naravnih rastišč. Spomnil je, da so rastline pomemben del prehrane in zagotavljanja zdravega okolja. “Jasno ozaveščanje je ključ do uspeha vsake akcije in nujno je ozaveščanje preko družbenih omrežij. Če lahko tudi sam prispevam k boljšemu jutri, sem seveda vedno za,” je dodal.
Kampanja “Ohranimo rastline zdrave, varujmo življenje” letos poteka drugo leto zapored. Vodi jo Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v sodelovanju z Evropsko komisijo in 22 evropskimi državami.
[Vir: MKGP RS]; Portal24; Foto: Miha Fras